V Evropski uniji je bilo med spomladanskim valom pandemije covida-19 marca in aprila za četrtino več smrti kot v povprečju v enakem obdobju v letih od 2016 do 2019. V Sloveniji je marca po začasnih podatkih umrlo 1,9 odstotka ljudi manj, aprila pa sedem odstotkov več.
Povečanje števila umrlih v primerjavi s povprečjem v letih 2016-2019 je bilo najbolj izrazito junija, ko je umrlo za 9,9 odstotka več prebivalcev, so z državnega statističnega urada sporočili pred dnevom spomina na mrtve.
Pojav epidemije koronavirusa v Evropi
Vse od začetka letošnjega marca poteka življenje v Evropi zaradi pojava novega koronavirusa zelo drugače, kot je teklo pred tem. To se odraža tudi v statistiki umrlih.
Trenutni podatki o številu umrlih v članicah Evropske unije za prvo polletje leta 2020 kažejo, da se je število umrlih v nekaterih državah v tem času v primerjavi s povprečnim številom umrlih v letih 2016–2019 v istem obdobju izrazito povečalo. Tedensko število smrti je bilo najvišje od 10. do 17. tedna.
Skupno število smrti je bilo v 26 državah članicah Evropske unije v času od 10. do 17. tedna, torej marca in aprila za 190.000 ali 24,9 odstotka višje, kot je bilo povprečno število umrlih v letih 2016–2019 v istem obdobju.
Pri tem je bil vrh v prvem polletju letošnjega leta v primerjavi s tedenskim povprečjem v letih 2016–2019 dosežen v 14. tednu oziroma v zadnjih dneh marca in v prvih dneh aprila.
V državah Evropske unije večja umrljivost med moškimi
Povečana umrljivost, ki je zajela države članice Evropske unije v času med 10. in 17. tednom letošnjega leta, se je glede na spol gibala različno.
V marcu in začetku aprila je bilo tedensko število umrlih med moškimi višje kot med ženskami. Od sredine aprila do začetka maja pa je umrlo več žensk kot moških. Od 10. do 17. tedna leta 2020 je v Evropi umrlo za 32,0 odstotkov več moških in za 27,9 odstotka več žensk kot v povprečju v letih 2016–2019 v istih tednih.
Presežek števila umrlih v primerjavi s povprečnim številom oseb, umrlih v preteklih letih v istem obdobju je bila med moškimi v starostni skupini 70–74 let v primerjavi s povprečjem let 2016–2019 višja za kar 39,4 odstotka.
S starostjo oseb se je ta delež še povečeval. Med ženskami je bil presežek števila umrlih v starostni skupini 70–74 let v primerjavi s povprečjem let 2016–2019 v isti starostni skupini višji za 30,4 odstotka, nato je nekoliko upadel, v starostni skupini 90 ali več let pa se je spet zvišal, in sicer za 40,4 odstotka.
Umrli v Sloveniji v letu 2020
V Sloveniji je v prvih osmih mesecih leta 2020 umrlo po začasnih podatkih 13.837 prebivalcev. To je za 1,1 odstotka več od povprečnega števila umrlih v letih 2016–2019 v istem obdobju.
Povečanje števila umrlih v primerjavi s povprečjem v letih 2016–2019 je bilo v letošnjem letu najizrazitejše v mesecu juniju. V juniju 2020 je namreč umrlo za 9,9 odstotka več prebivalcev kot v povprečju v juniju v letih 2016–2019.
V Ljubljani in Mariboru prevladujejo pogrebi z žaro
Medtem ko so bili v preteklosti tradicionalni pogrebi s krsto, zdaj na ljubljanskem pokopališču Žale in v Mariboru na pokopališčih Pobrežje in Dobrava prevladujejo pogrebi z žaro. Na Žalah so letos opravili 2335 pogrebov, od tega 1827 pogrebov z žaro, 300 pogrebov z raztrosom pepela in 208 pogrebov s krsto, navjaa STA.
Na pokopališčih Pobrežje in Dobrava pa je bilo letos 927 pogrebov. Tudi pri njih prevladuje žarni pokop. Ta na Pobrežju že nekaj let presega 90 odstotkov, ostalo pa so klasični pokopi. Na Dobravi, kjer je tudi prostor za raztros pepela, ta kot novejša oblika pogreba dosega že 34 odstotkov. Žarnih pokopov je približno med 55 in 60 odstotki, ostalo pa so klasični pokopi s krsto.
Starejše novice
