Statistični urad Republike Slovenije je na svetovni dan zdravja pripravil statistični pregled zdravja Slovencev.

Danes, 7. aprila, obeležujemo svetovni dan zdravja, ki ga praznujemo že od leta 1950.

Datum je bil izbran kot obletnica ustanovitve Svetovne zdravstvene organizacije.

Na ta dan se vsako leto postavi v ospredje določena tema s področja zdravja, letos dan poteka pod geslom Naš planet, naše zdravje. Kampanja se osredotoča na nujne ukrepe, potrebne za ohranjanje zdravja ljudi in ohranjanje planeta kot vira človekovega zdravja.

V ta namen je Statistični urad Republike Slovenije pripravil statistični pregled. In kaj kažejo podatki?

Kako smo v letu 2020 ocenjevali svoje zdravje?

Povprečno sedem prebivalcev držav članic Evropske unije od desetih, ki so stari 16 let ali več, je v letu 2020 ocenilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro.

V Sloveniji je bilo takšnega mnenja dobrih 67 odstotkov prebivalcev, kar je nekoliko manj od povprečja v Evropski uniji.

Zdravstvena kriza je bolj negativno vplivala na ženske

Več kot polovica oseb, starih 16 let ali več, je bilo mnenja, da zdravstvena kriza povezana z epidemijo v letu 2021 ni imela nobenega vpliva na njihovo duševno zdravje.

Več kot 40 odstotkov oseb je izrazilo, da je nanje vplivala negativno, štirje odstotki pa, da je na njih vplivala pozitivno.

Po večini so bile ženske tiste, ki so ocenile, da je kriza negativno vplivala na njihovo zdravje, najpogosteje pa so negativno oceno podale osebe v starostni skupini od 16 do 24 let.

Ženske v letu 2020 osem dni več na bolniškem dopustu od moških

V letu 2020 so bile ženske v povprečju na bolniškem dopustu približno 23 koledarskih dni, moški približno osem dni manj. Povprečje na zaposlenega je znašalo 18 dni.

Največ moških je bilo na bolniški zaradi poškodb, največ žensk pa zaradi bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva.

Najdlje so bili, tako moški kot ženske, na bolniškem dopustu v pomurski in koroški regiji.

Ženske so bile tam v povprečju na bolniški okoli 27 dni, moški pa dobrih 20 dni.

Najmanj časa pa so bili moški in ženske bolniško odsotni v osrednjeslovenski regiji.

Ženske so bile na bolniškem dopustu v povprečju okoli 21 dni, moški pa dobrih 12 dni.

Največ doplačil za zdravila in medicinske pripomočke

Potrošnja gospodinjstev za zdravstvene storitve je v letu 2019 znašala okoli 481 milijonov evrov, pri čemer smo v obliki doplačil oziroma samoplačništva porabili največ denarja za zdravila in medicinske pripomočke.

Sledili so izdatki za ambulantne kurativne obravnave, pri čemer so zobozdravniške storitve predstavljale devet odstotni delež vseh sredstev neposredno iz žepa.

Neposredni izdatki za zdravstvo v Sloveniji so nizki, nadpovprečno visok delež prostovoljnih zavarovanj

V Sloveniji so po podatkih iz leta 2019 neposredni izdatki gospodinjstev za zdravstveno samoplačništvo in doplačila med najnižjimi v primerjavi z drugimi državami članicami Evropske unije. 

Večina zdravstvenih storitev, zdravil in medicinskih pripomočkov pokrivajo obvezna in dopolnilna zdravstvena zavarovanja.

Delež prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj v Slovenji pa je nadpovprečen.

Zaradi razlik med državami z vidika modelov in financiranja zdravstvenega varstva je pomembno, da upoštevamo delež vseh zasebnih izdatkov v celotnih izdatkih za zdravstvo. Ta je v Sloveniji leta 2019 znašal 27 odstotkov, medtem ko so najvišje deleže, med 39 in 44 odstotkov, imeli na Cipru, v Grčiji, Bolgariji, Latviji in na Portugalskem.

Slika je simbolična.

Povečuje se število prejemnikov dolgotrajne oskrbe

Na koncu leta 2019 je bilo v okviru formalne oskrbe največ oseb deležnih storitev dolgotrajne nege na domu, in sicer dobrih 33 odstotkov.

Nego so lahko prejeli v obliki storitve ali oskrbe, ki so jo nudili predvsem izvajalci patronažne službe, izvajalci storitve pomoč na domu in osebne asistence ter družinski pomočniki.

Nekoliko manj je bilo tistih, ki so bili storitev dolgotrajne oskrbe deležni v institucijah. Tistih, ki so v okviru dolgotrajne oskrbe prejemali le denarne dodatke za poravnavanje različnih storitev, je bilo slabih 33 odstotkov.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice