Denis Malačič, televizijski novinar in voditelj, se je odpravil na 1000 kilometrov dolgo pot do El Camina de Santiago. Na znameniti poti, kjer srečuje veliko popotnikov, je že nekaj dni in pravi, da se je avantura šele začela.
Prvi dan na vročini do Aurizberri/Espinala
Uvodni dan je prehodil slabih 35 kilometrov in med potjo naredil več postankov. Na pustolovščini se je Denisu najprej pridružil Madžar, ki pa je zaradi hitrejšega tempa oddrvel mimo, tako da je pot nadaljeval z dvema zgovornima Američanoma.
Pot so nadaljevali po gozdnih in poljskih poteh do Zubirija
Naslednji dan je z drugimi pohodniki najprej pešačil po gozdnih in poljskih poteh, pred koncem pa so se povzpeli še na hrib.
»Ob premagovanju prelaza, visokega dobrih 800 metrov je ob dopoldanski pripeki španskega sonca lepo kapljalo z nas. Pot si delimo z neštetimi romarji, nekateri med njimi nas že prepoznavajo, mene tudi po zaslugi slovenske zastave, ki v vetru ponosno plapola,« razlaga znani televizijec.
Tretji dan: Srečanje s Hrvatico Zinko in podpis na zastavo
Pri zajtrku, kjer je za rogljiček, dva mafina, kavo z mlekom in pomarančni sok odštel le 4,50 evra, je srečal Hrvatico, s katero sta odkrila, da so v kraju izobešene zastave držav popotnikov. Med njimi je bila tudi slovenska, na katero se je Denis z navdušenjem tudi podpisal.
Skupaj je v treh dneh popotovanja prehodil že dobrih 110 kilometrov, prisotna pa je bila tudi manjša utrujenost.
»Sodeč po moji uri in telefonu, ki pridno beležita vse moje korake, sem od petka, ko sem začel s popotovanjem, opravil že dobrih 110 kilometrov hoje. Če kaj, potem verjamem, da se lahko po prvi uspešno opravljeni 'stotki' nagradim z obilnejšo večerjo ter sangrijo,« navdušeno sporoča Denis.
Četrti dan so Dennisa in ostale popotnike ujele tudi dežne kaplje
Pot so četrti dan nadaljevali med pšeničnimi polji, ki jih je kaj hitro zamenjal strmi svet. Popotnike, ki jih Denis na poti srečuje s svojimi sopotniki radi poimenujejo z različnimi vzdevki. Tako so se srečali že s Harryem Potterjem, King Kongom in celo s Pocahontas.
»Po zelo kamniti in strmi poti, ki sprva vodi z vzpetine, so nas ujele kaplje dežja, zaradi česar smo se ustavili in nahrbtnike preoblekli v dežju primerno različico. A kaj hitro se je izkazalo, da naš trud ni bil potreben, saj nas je ne glede na oblačnost okrog nas, ki se je v nadaljevanju hitro razpršila, ujela zgolj pršica,« za zdaj zaključi mladi Prekmurec.
Njegovo pot bomo spremljali še naprej.
