Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj in župani na Ptuju o sistemu ocenjevanja škod, ki ga je treba poenostaviti.
Direktorji kmetijskih zadrug in župani z območja ptujske enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije so na današnjem srečanju na Ptuju govorili o ocenjevanju in izplačilu škod po naravnih nesrečah v kmetijstvu.
Ker postaja sistem ocenjevanja škod zaradi vse pogostejših ujm vse bolj kompleksen, si želijo njegove poenostavitve.
Naravne nesreče so vse pogostejše, sistem prepočasen
Kmetje se z naravnimi nesrečami srečujejo vse pogosteje, zato so direktorji kmetijskih zadrug in župani letos za ključno temo srečanja izbrali ocenjevanje škod, je za STA povedal direktor KGZS Ptuj Andrej Rebernišek.
»To je zahtevno področje, kjer sodelujejo občinske in regijske komisije, podprte s strokovnimi službami in upravo za zaščito in reševanje,« je dodal.
Navzoči so v razpravi izpostavili potrebo po poenostavitvi sistema ocenjevanja škod, ki ga ureja zakon o odpravi posledic naravnih nesreč.
Trenutni sistem se jim zdi tudi prepočasen.
Kmetje so v negotovosti
Kot je povedal Rebernišek, je postopek dolgotrajen, kar kmete pogosto pušča v negotovosti.
»Škode zaradi spomladanskih pozeb, suš in neurij s točo so lani na našem območju presegle štiri milijone evrov, a kmetje še vedno čakajo na izplačila,« je poudaril.
Dodal je, da lahko kmetje v skladu z dosedanjimi izkušnjami izplačila za lanskoletne škode pričakujejo aprila ali maja letos.
Pritiski na občine
Na težave kmetov je opozoril tudi župan Ormoža Danijel Vrbnjak, ki je dejal, da se občine pogosto soočajo z množico klicev in pritiski kmetovalcev.
»Ti pritiski so upravičeni, saj so kmetje utrpeli veliko škodo. Ocenitve so bile izvedene, vendar izplačil na določenih območjih še ni bilo. Vsaka kmetija, ki jo ohranimo pri življenju, je izrednega pomena za ohranjanje krajine, zagotavljanje hrane in dolgoročno preživetje,« je dejal.
Vrbnjak je poudaril, da so kmetije pogosto prisiljene posegati po prihrankih ali kreditih, da bi nadaljevale s pridelavo po naravnih nesrečah.
»Škodo je težko povrniti, vendar ne smemo pozabiti na ljudi, ki so utrpeli izgube. Njim je treba izplačati tisto, kar si zaslužijo,« je povedal.
Po njegovih besedah se v Podravju pogosto soočajo z največjimi škodami v državi, pri čemer posamezne večje kmetije utrpijo tudi škodo, ki presega 100.000 evrov.
Otoplitev prinaša nova tveganja
Rebernišek je izrazil še zaskrbljenost zaradi kmalu napovedane otoplitve, ki bi lahko povečala tveganje za spomladanske pozebe.
KGZS Ptuj pokriva okoli 50 občin, med njimi jih je večina pretežno kmetijskih. Gre za občine območja nekdanje upravne enote Ptuj ter območij Lenarta, Ormoža in Slovenske Bistrice.
