Tržni inšpektorat Republike Slovenije zaznava povečano število spletnih prevar prodajalcev iz tretjih držav. Dogaja se, da ko kupci prejmejo, če sploh, blago, to bistveno odstopa od oglaševanega.
Če gre za neznanega prodajalca oziroma za prodajalca, ki nima sedeža v Sloveniji, Tržni inšpektorat Republike Slovenije nima pooblastil za ukrepanje, opozarjajo.
Spletni oglasi teh trgovin so v slovenskem jeziku
Potrošniki se na podlagi spletnih oglasov v slovenskem jeziku, ki jih največkrat opazijo na družbenih omrežjih, kot sta Facebook in Instagram, odločijo za nakup izdelka v spletni trgovini mnogokrat neznanega prodajalca iz tretjih držav.
Dostavo pošiljke v tem primeru opravi izvajalec poštnih storitev, kateremu ob prevzemu plačajo odkupnino.
Ob odprtju pošiljke ugotovijo, da prejet izdelek ne ustreza naročenemu in oglaševanemu. Na primer: namesto šivalnega stroja priznane znamke v vrednosti 129 evrov, prispe otroška igrača v obliki šivalnega strojčka ocenjene vrednosti 25 evrov.
Varstvo potrošnikov je pri nas na visoki ravni, v tretjih državah pa ne
V Sloveniji in Evropski uniji je varstvo potrošnikov na zelo visoki ravni, zagotavljajo na ministrstvu. Po eni strani morajo proizvodi, ki so na trgu, zadovoljiti različne standarde, po drugi strani, pa ima potrošnik veliko pravic.
Potrošnik ima pravico vrniti kupljeno blago na spletu v 14 dneh od dostave, ima pravico do zavrnitve, v primeru neskladnosti pa lahko dve leti po nakupu zahteva popravilo, zamenjavo, sorazmerno vračilo kupnine ali odstopi od pogodbe.
Če potrošnik kupuje pri slovenskem prodajalcu, lahko zaupa, da so mu te pravice in jamstva na voljo, potrošnik, ki se odloči za nakup v tretji državi, pa se mora zavedati, da pravila, ki veljajo za potrošnike na trgu Evropske unije, pri takem nakupu ne veljajo.
Starejše novice
