V kakšnem stanju je obzidje Ptujskega gradu? Mestna svetnica je izpostavila slabo stanje obzidja in plazenje brežine pod gradom. Trditve, da sta usada posledica odstranitve bolnih dreves, so neutemeljene, pravi direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož.
Ptujski grad obkroža dober kilometer obzidja, pri čemer je najbolj poškodovan južni del. Deli so bili v preteklosti že sanirani, a grajsko obzidje nujno potrebuje celovito sanacijo.
Številni za slabo stanje krivijo golosek na območju pod gradom, a kot pravi Aleksander Lorenčič, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, so takšne navedbe neutemeljene.
Sanacijo in plazenje brežine Ptujskega gradu je na prejšnji seji mestnega sveta izpostavila svetnica Sergeja Puppis Freebairn iz svetniške skupine Lista Andreja Čuša.
Zanimalo jo je, kdo je odgovoren za povzročitev trenutnega stanja in kdo za sanacijo.
Je kriv golosek?
V svetniškem vprašanju je omenila tudi golosek brežine – zanimalo jo je, kdo je odredil golosek, kdo ga je izvedel in ali bo ta to kdo odgovarjal? »Pozivam občino, da enkrat izpostavi odgovorne, ki naj tudi ustrezno odgovarjajo za nastalo stanje,« je dejala.
Ob tem je izpostavila, da se mnogi ne strinjajo z načinom sanacije plazenja brežine Ptujskega gradu: »Nekateri celo ocenjujejo, da zna vse skupaj zgrmeti po bregu navzdol. V izogib črnemu scenariju nekateri predlagajo zasaditev dreves.«
»Zanima me, kdo je odgovoren za sanacijo in na kak način se bo izvedla, da bo kakovostno opravljena in estetska?« sprašuje svetnica.
Kulturno ministrstvo predvideva sanacijo najbolj kritičnega dela Lorenčič je v odgovoru na svetniško vprašanje zapisal, da so v zadnjem obdobju pridobili dokument za celostno ureditev odprtih površin Ptujskega gradu, prav tako konservatorski načrt, ki se še v delih dopolnjuje.
»S strani lastnika, ministrstva za kulturo, je predvidena sanacija najbolj kritičnega dela grajskega obzidja, ureditev krajine in obnova grajske žitnice,« je pojasnil.
Pri tem, kot pravi, gre za sanacijo dela, ki je trenutno najbolj dotrajan in v slabem stanju: »Govorim o južnem delu grajskega obzidja, se je nazadnje v večjem obsegu porušil leta 1965.«
Pojasnjuje, da je sanacijo usadov financiralo in vodilo ministrstvo za kulturo.
»Žal imajo tudi drevesa življenjsko dobo«
Bi h krušenju grajskega obzidja morda lahko kaj prispeval tudi golosek, ki je bil izveden na pobočju pod njim?
»Kar zadeva stanje obzidja, je bilo danih več mnenj strokovnjakov, med drugim navajajo negativni vpliv vegetacije in koreninja,« razlaga Lorenčič: »Do usadov je prišlo v času izjemnih in nadpovprečnih padavin.«
»Trditi, da sta usada posledica odstranitve bolnih dreves in zarasti, je neutemeljeno in težko trditi, kar so potrdili tudi strokovnjaki,« pravi.
Ob tem je poudaril še, da sta v okviru grajskega kompleksa kot naravni vrednoti lokalnega pomena zavarovani le sekvoja in lipa, ostalega posebnega varstvenega režima ni.
»Žal imajo tudi drevesa življenjsko dobo,« dodaja: »Lahko povem, da je tudi bukev na severni strani kompleksa v slabem stanju in okolju nevarna, takšno je tudi mnenje Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.«
Kakšna bo zasaditev v prihodnje, bodo povedali strokovnjaki, a Lorenčič meni, da ne sme več prihajati do nepremišljenih zasaditev, kot se je to dogajalo v preteklosti.
