Težave z oploditvijo koruze na slovenskih kmetijah. Kaj to pomeni za pridelek, siliranje in sestavo neoplojene koruze?
Štajerski kmetje, ki so sadili točno določeno sorto koruze, in sicer Corteva 9911, so pred kratkim ugotovili, da so storži prazni, brez zrnja.
Kaj je krivo za težave z oploditvijo koruze in kaj to pomeni za pridelek, siliranje in sestavo neoplojene koruze?
Ekstremne vremenske razmere in stres
V podjetju Corteva Agriscience, ki seme prodaja, pravijo, da je letošnje poletje vremensko zelo ekstremno, kar je po njihovih besedah vplivalo na pridelek.
Tudi po besedah Ivana Brodnjaka, vodje Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, bi lahko bila za prazne storže koruze kriva kombinacija temperaturnega šoka in toče.
»Skoraj vsi posevki brez zrnja so bili tudi poškodovani s točo, tako da predvidevamo, da gre za neko povezavo med točo in temperaturnim šokom, kar je vplivalo na to, da ni prišlo dobro do oprašitve,« je takoj po izpostavitvi tega primera dejal za Ptujinfo.
Na Ptujskem je bilo teh primerov največ, kmetje pa z razlago niso najbolj zadovoljni.
»Če bi bil kriv stres, zakaj ima potem sosed v redu koruzo? Moja njiva je pet metrov stran, pa je koruza prazna,« je zanimalo kmeta Alojza Pučnika, ki ne verjame besedam podjetja in je za oddajo 24 ur na POP TV povedal, da jih suša, toča, poplave, letos niso prizadele.
PREBERITE ŠE:
Kaj to pomeni za pridelek, siliranje in sestavo neoplojene koruze?
Prizadeta koruza je bila po večini namenjena za silažo. Jože Verbič in Aleš Kolmanič s Kmetijskega inštituta Slovenije sta pripravila članek, v katerem sta zapisala, da s siliranjem in krmljenjem silaže iz neoplojene koruze v Sloveniji nimamo izkušenj.
Glavno vprašanje je po njujem mnjenju, kakšen bo izpad pridelka, kdaj je neoplojena koruza primerna za siliranje, kakšne so lastnosti koruze za siliranje in kakšna bo krmna vrednost silaže.
Verbič in Kolmanič sta zapisala, da so lastnosti neoplojene oziroma sterilne koruze razmeroma slabo raziskane.
Največ raziskav sega v zadnja desetletja prejšnjega stoletja, ko so raziskovalci poskušali ugotoviti, kakšen je pomen selekcije na velik delež storžev pri hibridih za siliranje. Takrat so opravili tudi raziskave z neoplojeno koruzo.
Sterilnost so dosegli bodisi s hibridi, ki so bili že genetsko sterilni, ali pa s pokrivanjem storžev v času cvetenja.
Raziskave so jasno pokazale, da je koruznica neoplojene koruze po sestavi zelo drugačna od koruznice normalno oplojene koruze. Pri oplojeni koruzi hranila iz koruznice premeščajo v zrnje, pri neoplojeni koruzi pa je premeščanje hranil onemogočeno.
Rezultati raziskav pa si niso enotni, sta zapisala. Videti je, da so zelo odvisni od rastnih razmer, zato sta se v članku osredotočila na rezultate raziskav, ki so relevantni za naše razmere.
Izkušenj nimamo, a lahko sklepamo
Na podlagi osnovnih značilnosti koruze za siliranje in na podlagi v literaturi opisanih posebnosti neoplojene koruze sta Verbič in Kolmanič sklenila naslednje:
- Neoplojena koruza izostanek pridelka zrnja deloma nadoknadi s povečanim pridelkom koruznice. Pridelek cele rastline se kljub temu zmanjša za 20 do 30 odstotkov.
- Koruza za siliranje mora vsebovati vsaj 300 gramov sušine na kilogram. Neoplojena koruza doseže to vsebnost sušine nekoliko kasneje kot koruza z normalno razvitimi storži. Optimalen rok žetve neoplojene koruze bi bilo smiselno določiti s spremljanjem vsebnosti sušine v prizadetih posevkih koruze.
- Oplojena koruza vsebuje več škroba, neoplojena pa več vodotopnih ogljikovih hidratov (sladkorjev) in surovih beljakovin. Koruznica neoplojene koruze je bolj prebavljiva od koruznice koruze z normalno razvitimi storži. Zaradi odsotnosti zrnja je prebavljivost cele rastline pri neoplojeni koruzi kljub temu relativno za približno pet odstotkov slabša kot pri oplojeni.
Celoten članek lahko preberete na tej povezavi.
