Festival Vino ni voda praznuje 25 let: »Vsaka generacija je pustila svoj pečat«

Preteklo soboto je potekal zadnji dogodek letošnjega festivala Vino ni voda, s katerim se je zaključilo njegovo 25. leto delovanja.

Festival je v četrt stoletja postal pomemben del ptujskega kulturnega in družabnega dogajanja ter se trdno zasidral v lokalno tradicijo. Njegov pomen pa sega dlje od samega festivalskega programa, saj prispeva h kulturni raznolikosti mesta, povezovanju generacij in ohranjanju vinske kulture.

Za vsem tem stojijo predvsem aktivisti Kluba ptujskih študentov, ki vsako leto s svojimi idejami, trudom in predanostjo soustvarjajo festivalsko zgodbo.

Kako se je vse skupaj začelo in kaj se je v 25 letih spremenilo? O zgodovini, letošnji izvedbi in prihodnosti festivala smo se pogovarjali z Manjo Anžič, takratno predsednico Kluba ptujskih študentov in glavno organizatorko letošnjega festivala.

Z nami je delila nekaj zanimivosti o njegovih začetkih, organizacijskem ozadju ter pomenu, ki ga ima festival za mlade in lokalno skupnost.

Kdaj in kje je potekal prvi festival Vino ni voda? Kako sta sploh nastali ideja in pobuda za njegovo organizacijo?

»Festival Vino ni voda se je začel leta 2001, njegovo zgodbo pa sta zasnovala Aleksander Kraner in Mojca Zupanič. S svojo idejo sta postavila temelje dogodku, ki se je skozi leta razvijal in postal prepoznaven del kulturnega in družabnega dogajanja na Ptuju. Ob 25-letnici festivala se mi zdi pomembno, da se spomnimo ljudi, ki so s svojo vizijo naredili prve korake in omogočili, da se je ta zgodba ohranila vse do danes. Njuna pobuda je bila začetek tradicije, ki jo danes z veliko odgovornostjo in ponosom soustvarjajo nove generacije Kluba ptujskih študentov.«

Kako so bili videti začetki festivala in kako se je ta v 25 letih spremenil?

»V 25 letih se je festival precej razvil, tako po obsegu kot po vsebini in načinu izvedbe. Spreminjale so se generacije vodij festivala, pričakovanja obiskovalcev in možnosti za izvedbo dogodkov. Festival je postopoma prerasel v raznolik program, ki združuje vinsko kulturo, glasbo, umetnost, kulinariko in druženje. Kljub vsem spremembam pa je ohranil svoje bistvo – povezovanje ljudi in ustvarjanje prijetnih doživetij, ki presegajo zgolj pokušino vina. Prav ravnovesje med tradicijo in svežimi idejami mu omogoča, da ostaja zanimiv tudi po četrt stoletja.«

Na kaj si kot organizatorka pri dosedanji izvedbi festivala najbolj ponosna?

»Najbolj sem ponosna na to, da smo tudi ob jubilejni, 25. izvedbi uspeli ustvariti festival, ki ni zgolj niz dogodkov, temveč zgodba, za katero stojijo ljudje, njihova energija, predanost in skupno delo. Organizacija takšnega projekta zahteva veliko časa, usklajevanja, prilagajanja in odgovornosti, česar obiskovalci pogosto ne vidijo.

Posebej ponosna sem na ekipo, ki je verjela v idejo festivala in jo s svojim delom pomagala uresničiti. Ob koncu takšnega projekta največ šteje občutek, da smo ustvarili nekaj, kar bo ljudem ostalo v spominu, obenem pa nadaljevali tradicijo, ki jo gradijo že številne generacije študentov.«

Kako potekajo priprave na festival? Koliko časa pred dogodkom se začnejo in kdo vse sodeluje pri organizaciji?

»Priprave na festival se začnejo več mesecev pred samo izvedbo. Najprej je treba oblikovati koncept in programsko zasnovo, določiti cilje, poiskati primerne lokacije, vzpostaviti sodelovanje s partnerji ter pripraviti finančni in organizacijski načrt. Sledijo dogovori z nastopajočimi, vinarji, ponudniki, sponzorji in drugimi sodelujočimi. Pomemben del priprav predstavljajo tudi promocija, komunikacija z javnostjo in logistična organizacija.

Pri izvedbi sodelujejo ekipa Kluba ptujskih študentov, zunanji partnerji, vinarji, lokalni ponudniki in posamezniki, ki s svojim znanjem ter izkušnjami prispevajo k uspehu dogodkov. V zadnjih tednih pred festivalom se intenzivnost priprav še poveča, saj je treba uskladiti številne podrobnosti. Delo se nadaljuje tudi med samim festivalom, ko je treba sproti reševati nepredvidene situacije. Organizacija zato zahteva veliko prilagodljivosti, dobro komunikacijo in predvsem zaupanje v ekipo.«

Kakšna je vloga ekipe Kluba ptujskih študentov pri pripravi in izvedbi festivala?

»Ekipa Kluba ptujskih študentov je srce festivala. Njena vloga ni zgolj izvedbena, temveč tudi ustvarjalna in organizacijska. Člani ekipe sodelujejo pri oblikovanju programa, načrtovanju aktivnosti, pridobivanju partnerjev, promociji, logistiki in izvedbi posameznih dogodkov. Vsak prispeva svoje znanje, ideje in energijo, prav raznolikost teh prispevkov pa omogoča, da festival vsako leto dobi novo podobo.

Pomembno se mi zdi tudi, da festival mladim ponuja priložnost za pridobivanje izkušenj, razvijanje odgovornosti in krepitev sposobnosti timskega dela. V ozadju vsakega uspešno izvedenega dogodka so ure načrtovanja in številne naloge, ki jih obiskovalci pogosto niti ne opazijo. Zato je pomembno, da prepoznamo trud celotne ekipe, saj brez njega festivala ne bi bilo mogoče izpeljati.«

Kako se je skozi leta spreminjalo občinstvo festivala? Se danes udeležujejo predvsem isti obiskovalci ali prihajajo tudi nove generacije?

»Občinstvo se je skozi leta zagotovo spreminjalo, kar je za festival s 25-letno zgodovino povsem naravno. Nekateri obiskovalci so z njim povezani že vrsto let, drugi ga spoznavajo šele danes. Posebej lepo je videti, da se tradicija nadaljuje tudi skozi nove generacije, ki v festival prinašajo drugačna pričakovanja, interese in načine druženja.

Prav ta preplet generacij je ena od vrednosti festivala. Za nekatere predstavlja spomin na mladost, za druge pa novo izkušnjo in priložnost za spoznavanje vinske kulture, lokalnega okolja ter ljudi. Naša naloga je, da ohranimo prepoznavno identiteto festivala, hkrati pa ga razvijamo tako, da bo nagovarjal tudi mlade, ki šele ustvarjajo svoje spomine.«

Kaj meniš, da je razlog, da se je festival obdržal kar 25 let in postal prepoznaven del dogajanja na Ptuju?

»Menim, da je eden ključnih razlogov njegova sposobnost prilagajanja. Festival je skozi leta ohranjal svoje bistvo, obenem pa se je razvijal in prilagajal času, ljudem ter možnostim, ki jih je imel na voljo. Pomembna je tudi njegova povezanost s Ptujem, lokalnimi vinarji, kulturnimi ustanovami in drugimi partnerji, ki pomagajo soustvarjati njegovo vsebino.

Petindvajset let obstoja ni samoumevnih. Za takšno kontinuiteto so potrebni predani ljudje, veliko organizacijskega dela ter pripravljenost, da vsaka nova generacija prevzame odgovornost in doda nekaj svojega. Verjamem, da je festival obstal prav zato, ker ni ostal ujet v preteklosti, temveč je tradicijo razumel kot temelj za nadaljnji razvoj.«

Kako pomembno je sodelovanje z lokalnim okoljem, partnerji in drugimi organizacijami pri izvedbi festivala?

»Sodelovanje z lokalnim okoljem je za festival izjemnega pomena. Vino ni voda je tesno povezan s Ptujem in njegovo vinsko, kulturno ter kulinarično tradicijo, zato je sodelovanje z lokalnimi vinarji, ustanovami, ponudniki in drugimi organizacijami bistven del njegove identitete. Partnerstva omogočajo kakovostnejši program, izmenjavo znanja in izkušenj ter ustvarjanje dogodkov, ki imajo širši pomen za mesto.

Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem partnerjem, sponzorjem in sodelujočim, ki so prepoznali vrednost festivala in nas podprli pri njegovi izvedbi. Takšni projekti niso rezultat dela ene organizacije, temveč skupnega prizadevanja. Ko lokalno okolje stopi skupaj, nastanejo vsebine, ki presegajo posamezen dogodek in prispevajo k živahnosti mesta.«

Kako je festival potekal letos? So katere stvari, ki bi jih posebej izpostavila?

»Letošnji festival je bil za nas še posebej pomemben, saj smo obeležili 25 let njegove zgodovine. Jubilej smo želeli zaznamovati s programom, ki bi odražal raznolikost festivala in povezal njegovo tradicijo z novimi doživetji. Pripravili smo dogodke, ki so povezovali vino, umetnost, glasbo in kulinariko ter obiskovalcem ponudili različne načine spoznavanja vinske kulture.

Posebej bi izpostavila večer Med vinom in Francijo, kjer smo v sodelovanju s sommelierko Vaneso Centrih in saksofonistom Božom Ljubcem ustvarili francosko obarvano doživetje. Zanimiv je bil tudi dogodek Umetnost v kozarcu, na katerem sta se povezala vino De Adami – Zaloščan in umetnica Ronja Jakomini.

Jubilejno leto smo sklenili v Dominikanskem samostanu s Ptujsko kletjo in DJ-jem Stančem, ki je sodeloval že ob začetkih festivala. Ta povezava med letom 2001 in letom 2026 je bila zame eden najbolj simboličnih trenutkov letošnjega programa. Pokazala je, da festival ni le niz posameznih dogodkov, temveč zgodba, ki se nadaljuje skozi ljudi, sodelovanja in skupne spomine.«

Kaj pomeni festival za Klub ptujskih študentov? Je velik del njegove zgodbe?

»Vino ni voda je nedvomno pomemben del zgodbe Kluba ptujskih študentov. Petindvajset let festivala pomeni tudi 25 let idej, dela, sodelovanj in generacij študentov, ki so vanj vložile svoj čas in energijo. Festival je primer tega, kaj lahko mladi ustvarimo, ko imamo priložnost prevzeti pobudo, sodelovati in svoje ideje uresničiti v lokalnem okolju.

Za Klub ptujskih študentov festival ni pomemben le zaradi njegove prepoznavnosti, temveč tudi zaradi izkušenj, ki jih omogoča članom ekipe, ter povezav, ki jih gradi z mestom in njegovimi prebivalci. Vsaka generacija je pustila svoj pečat in dodala nekaj novega. Kot organizatorka sem ponosna, da sem lahko bila del te zgodbe in da smo jo ob jubileju nadaljevali z lastnimi idejami. Verjamem, da je prav prenos znanja in odgovornosti med generacijami eden od pogojev, da se bo festival razvijal tudi v prihodnje.«

Kako si predstavljaš prihodnost festivala?

»Prihodnost festivala si predstavljam kot nadaljevanje njegove tradicije, vendar z odprtostjo za nove ideje, sodelovanja in vsebine. Pomembno se mi zdi, da festival ohrani svojo prepoznavnost in povezanost s Ptujem, hkrati pa še naprej raziskuje nove načine povezovanja vinske kulture, umetnosti, glasbe in kulinarike.

Želim si, da bi tudi prihodnje generacije mladih v njem prepoznale priložnost za ustvarjanje, pridobivanje izkušenj in soustvarjanje lokalnega okolja. Ob tem ne smemo pozabiti na odgovorno ravnanje, kakovost programa in sodelovanje s partnerji. Festival ima za seboj 25 let zgodb, kar je odlična podlaga za prihodnost. Najpomembneje pa je, da ostane živ projekt, ki se razvija skupaj z ljudmi, ki ga ustvarjajo, in obiskovalci, ki se k njemu vračajo.«

Za konec je Manja dodala še nekaj besed zahvale:

»Iskreno bi se rada zahvalila vsem, ki so v 25 letih kakorkoli prispevali k festivalu – nekdanjim in sedanjim ekipam Kluba ptujskih študentov, partnerjem, sponzorjem, vinarjem, nastopajočim, sodelujočim in obiskovalcem. Vsak je na svoj način prispeval k temu, da je Vino ni voda postal zgodba, ki traja že četrt stoletja.

Kot organizatorka sem hvaležna, da sem lahko bila del tako pomembnega jubileja in da sem skupaj z ekipo dobila priložnost soustvarjati novo poglavje te tradicije. Organizacija takšnega festivala prinese številne izzive, a tudi veliko lepih trenutkov, novih poznanstev in občutka ponosa, ko vidiš, da je vloženo delo obrodilo sadove.

Petindvajset let je dokaz, da lahko dobre ideje živijo dolgo, če jih ljudje negujejo, razvijajo in vanje verjamejo. Upam, da bo Vino ni voda še naprej povezoval generacije, soustvarjal utrip Ptuja in odpiral prostor novim zgodbam. Na še veliko let festivala, dobrih sodelovanj in nepozabnih trenutkov – seveda ob odgovornem uživanju vina.«

Z zadnjim oktobrskim dogodkom se je tako sklenilo letošnje poglavje festivala Vino ni voda, ki je skozi ves mesec povezoval ljubitelje vina, kulture, umetnosti in druženja.

Jubilejna izvedba je bila priložnost za pogled nazaj, na vse ljudi, ideje in dogodke, ki so festival oblikovali v zadnjih 25 letih, hkrati pa tudi za razmislek o njegovi prihodnosti.

Četrt stoletja delovanja ni le številka, temveč dokaz vztrajnosti, predanosti in sodelovanja številnih generacij. Festival je skozi leta postal več kot le niz dogodkov – postal je del ptujske zgodbe, ki jo vsako leto znova soustvarjajo mladi.

In čeprav se je letošnja festivalska zgodba zaključila, se tradicija nadaljuje. Z novimi generacijami, svežimi idejami in ljudmi, ki verjamejo v to tradicijo, se zagotovo pišejo že naslednja poglavja festivala Vino ni voda.

Maša Sarić