Nevihta s točo na Ptuju in v okolici povzročila tudi do 100-odstotno škodo na kmetijskih pridelkih

| v Lokalno Gospodarstvo

Toča povzročila škodo na poljih in vrtovih.

Po sobotni ujmi z dežjem in točo, ki je prizadela širše območje Podravja, smo se obrnili na Kmetijsko gozdarski zavod Maribor in Ptuj, kjer so že začeli zbirati prve ocene škode na pridelkih.

Kako je bilo v Mariboru in okolici?

Kmetijsko gozdarski zavod Maribor je včeraj opravil ogled terena, kjer so ugotovili, da je neurje s točo zavzelo širok in dolg pas, na večjem delu pa je toča padala med dežjem.  

Po prvih ocenah je največja škoda na kmetijskih pridelkih nastala na območju Hotinje vasi, Dvorjan in kraja Johe.

»Največ škode je zagotovo utrpelo zelje in grozdje, pa tudi druge vrtnine, oljne buče in soja ter fižol. Vendar obstaja velika verjetnost, da bo posredna škoda, zaradi udarcev toče in velike vlage se lahko razvijejo bolezni, veliko višja.

Ocene škode se gibljejo nekje okoli 40 odstotkov, vendar pri vrtninah, ki so bile tik pred spravilom tudi do 100 odstotkov. Na silažni koruzi, bučah, soji do 60 odstotkov, drugod do 40 odstotkov. Podobno je tudi na grozdju, tržni sadovnjaki pa so pokriti s protitočnimi mrežami in je škode minimalno oziroma je ni,« so povedali kmetijski svetovalci in specialisti na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor in dodali, da je škoda največja tam, kjer so kmetijske površine slabo vzdrževane, zaradi česar so rastline v slabši kondiciji in bolj občutljive na stres.

Točno oceno škode bodo lahko podali šele ob spravilu, ko se bo videlo, kako so pridelek dodatno prizadele bolezni oziroma koliko se je poslabšala kakovost pridelka.

Kakšne bolezni se lahko razvijejo in kako pridelek obvarovati pred njimi?

Pojasnili so, da se lahko v krmi pojavijo toksini in sneti, bolezni pa lahko pridelek grozdja popolnoma uničijo. Soja in fižol sta zaradi bele plesni lahko povsem brez pridelka. Seme oljnih buč lahko vsebuje manj olja, zlasti če natočene buče začnejo gniti.

»Nizke posevke, kot so vrtnine, kjer je še vedno mogoče vstopiti s traktorjem, je smiselno takoj zavarovati s pripravki, ki vsebujejo morske alge ali rastlinske izvlečke. Po napovedanem sredinem dežju jih dodatno zaščitimo še z ustreznim fungicidom, ki preprečuje gnitje – seveda, če to dopušča karenca. Posevke kapusnic pa je smiselno tudi dognojiti z dušikom,« so dejali.

Kmetje previdni pri sklepanju zavarovanj, natančnih podatkov ni

Stopnja zavarovanosti kmetijskih posevkov se močno razlikuje glede na vrsto pridelka. Kot pojasnjujejo strokovnjaki, so poljščine praviloma bolje zavarovane kot vrtnine.

Kljub pogostim vremenskim ujmam ostajajo številni kmetje previdni pri sklepanju zavarovanj, predvsem zaradi visokih premij in odbitkov. Ti lahko povzročijo, da je končna izplačana odškodnina celo nižja od skupnega zneska plačanih premij. Zaradi tega je zavarovanih manj kot 40 odstotkov vrtnin, medtem ko je pri poljščinah ta delež okoli 60 odstotkov.

Natančna ocena ni mogoča, saj je to poslovna skrivnost posamezne kmetije.

Vremske ujme vse bolj pogoste, škode vedno več

Na mariborskem zavodu še opozarjajo, da bo zaradi podnebnih sprememb škode zaradi vremenskih ujm vse več, saj so te ujme vse pogostejše in intenzivnejše. Kmetje so ob tem dodatno obremenjeni z vse višjimi stroški pridelave – tako za repromaterial kot za delovno silo – medtem ko odkupne cene pogosto padajo.

Zagotavljanje ustrezne delovne sile postaja iz leta v leto večja težava, kar še dodatno otežuje stabilnost in konkurenčnost kmetijske pridelave. Ob tem poudarjajo, da je zavajajoče, ko se za inflacijo pogosto neupravičeno krivi prav kmetje, medtem ko končne cene za potrošnike določajo tisti, ki hrano tržijo.

PREBERITE ŠE:

Kakšne so prve ocene škode na Ptuju in v okolici?

Tudi Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj si je včeraj ogledal teren.

Direktor Andrej Rebernišek je razložil, da sta območje ptujskega zavoda dejansko prizadeli dve nevihti. Prva je zajela območje občine Slovenska Bistrica (posebej Ritoznoj), ki je nadaljevala pot čez Dravsko dolino do Vurberka ter do Voličine v občini Lenart in Cerkvenjaka.

Groba ocena škode na tem območju je med 30 in 60 odstotkov, najbolj prizadete kulture pa so buče, soja, koruza, vrtnine na prostem, ajda, vinska trta in sadje.

Druga nevihta je zajela občine Poljčane (Studenice), Makole, Hajdina, Ptuj, Videm pri Ptuju, Dornava in Juršinci. Groba ocena škode je med 30 do 100 odstotkov, je dejal Rebernišek. 

Najbolj prizadete kulture so vinska trta, buče, soja, koruza, vrtnine na prostem in sadje.

Vir: KGZ Ptuj

Preberite še

Komentarji

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Scena

Slovenija

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura