Pogovarjali smo se z Natasho Golob van Daalen, ki na Mestnem Vrhu pri Ptuju obuja več kot 230 let staro viničarijo.
Le nekaj minut vožnje od Ptuja, med vinogradi Mestnega Vrha, stoji več kot 230 let stara cimprana hiša pod slamnato streho. Nekdanja Herbersteinova viničarija, znana tudi kot Murkova domačija, danes skupaj z nekaj drugimi objekti in okolico živi pod imenom Posestvo Stadtberg.
Vodi ga Natasha Golob van Daalen, ki je hišo, medtem ko je še živela na Nizozemskem, pred sedmimi leti našla na internetu.
Del zgodovine je ohranjen tudi po zaslugi druge tete, profesorice, ki je pred smrtjo napisala rokopise s spomini na družino, hišo in vsakdanje življenje, med drugim tudi na običaje, kot je peka kruha ali priprave na svete večere. Prav ti zapisi danes pomagajo ohranjati spomin na življenje, ki je nekoč potekalo v takšnih viničarijah.
»Viničarij in malih kmetij je bilo nekoč ogromno, ampak zdaj tudi takšne male kmetije in hiške izginjajo. Kar jih je še ostalo, so po mojih informacijah večinoma preurejene v neke muzeje ali pa jih je prevzela občina oziroma vas, da so postale kulturni objekti. Tukaj pa je unikatno predvsem to, da mešamo zgodovino s sedanjostjo. Objekt je odprt za obiskovalce in skupine, od letos pa smo tudi turistična kmetija,« je pojasnila Golob van Daleen.
Sledi preteklosti, ki ostajajo
Hiša naj bi na tem mestu stala od leta 1795, čeprav točne letnice gradnje v arhivih niso našli. Objekt se pojavlja že na katastrskih zemljevidih iz obdobja med letoma 1820 in 1830, kjer je zabeležena podobna zasnova posestva, hiša in gospodarsko poslopje.
V hiši je vrsto let živela ista družina. Zadnji lastnik je bil nanjo močno navezan, saj je bila to domačija njegovega očeta. Zadnjih približno dvajset let je redno obiskoval svojo teto, ki je v hiši živela, ji pomagal in skrbel za ohranjanje hiše. Skupaj z ženo sta imela željo, da bi nekega dne hišo odprli javnosti.
Dolga pot od Amsterdama do Mestnega Vrha
Golob van Daalen je doma iz Maribora, več let pa je živela in delala v Amsterdamu, kjer se je najprej ukvarjala z marketingom v založništvu, kasneje pa je sodelovala pri projektih s področja kulturne dediščine in promocije Slovenije na Nizozemskem.
Leta 2019 je iz Amsterdama prek interneta iskala hišo v Sloveniji in naletela na takratno Vesansko hiško na Mestnem Vrhu.
»Ko se po nekaj letih vračaš domov, na nek način kot turist, malo drugače gledaš in dojemaš okolico. Bolj prepoznaš napredek, kaj se je v zadnjih letih spremenilo in razvilo. Tukaj sem našla prostor, kjer lahko kombiniram bivanje, delo in počitek s kavico,« je svojo odločitev opisala Golob van Daalen.
Staro ime za novo zgodbo
Ime Stadtberg ni novodobna izmišljotina, temveč zgodovinsko ime za ta del Mestnega Vrha, ki ga najdemo na starih zemljevidih in v naslovih nekdanjih domačij. Tudi vino, ki so ga pred stoletji pridelovali na tem območju, so poimenovali »štadberger«.
Ko je Golob van Daalen prevzela hišo, je najprej delovala pod imenom Hiška Herberstein. Z razširitvijo dejavnosti in pridobitvijo statusa turistične kmetije je iskala krovno ime, ki bi zajelo celoto, in ga našla v arhivskem izrazu Stadtberg.
Trije načini, kako doživeti posestvo
Posestvo danes ponuja tri različne oblike nastanitve. V sami Hiški Herberstein je mogoče najeti zgornji apartma s spalnico in kopalnico, Hiška George je manjša, preprosta lesena hiška v nizozemskem slogu, tretja nastanitev, Štala1795, pa trenutno nastaja v nekdanjem gospodarskem poslopju, kjer bodo gostje kmalu lahko prespali pod slamnato streho.
Življenje na posestvu tudi na štirih nogah
Na posestvu prosto živijo kokoši, ovce, koze, krave, oslica, pujsi, pes in mačke. Golob van Daalen je vegetarijanka, zato pri njej živali niso namenjene za zakol, temveč predvsem izobraževanju in stiku obiskovalcev z vsakdanjim kmečkim življenjem.
»Gostom bivanje pri nas predstavlja odklop, vstop v čisto drug svet. Večinoma niso vajeni objektov s slamnatimi strehami, kaj šele, da se še vse živali prostjo gibajo okoli, da jih lahko tudi oni pocartajo in spoznajo,« je izkušnjo na posestvu opisala Golob van Daalen.
Dnevni obiskovalci so večinoma Slovenci, tudi Ptujčani, gosti, ki na posestvu tudi prenočijo, pa prihajajo predvsem iz Avstrije, Nemčije, Nizozemske in Francije.
»Iščejo neko drugo vrsto nastanitve, nekaj avtentičnega,« je še dodala.
Del ponudbe so tudi možnost zajtrka, najema za manjše dogodke ali druženja in vodeni sprehodi Od Štoka do Štoka, na katerih Golob van Daalen predstavi zgodovino tega dela Mestnega Vrha.
Je tudi licencirana turistična vodnica za Ptuj, kjer obiskovalcem najraje predstavi lokalno zgodovino zadnjega stoletja in prikaže skupne točke med narodi, ne le znamenitosti.
Posestvo, kjer se prepleta več časovnih obdobij
Na vprašanje, kako bi opisala posestvo, je Golob van Daalen izpostavila njegovo vlogo časovne kapsule. Gre za spomeniško zaščiteno območje, kjer se prepletajo preteklost, sedanjost in prihodnost. Ob tem je poudarila tudi njegovo živahnost, saj se na posestvu prepletajo kmetijstvo, podjetništvo, turizem in ustvarjanje. Sčasoma pa je kot ustrezen opis dodala še izraz živi muzej.
»Nekatere stvari so bolj muzejske, druge pa bolj življenjske,« je dodala v smehu.
Načrti za prihodnost
Golob van Daalen v naslednjih petih do desetih letih ne načrtuje širitve, saj je gradnja zaradi spomeniške zaščite tako ali tako omejena. Želi si predvsem, da bi se dokončana prenova gospodarskega poslopja obrestovala, ne le finančno, temveč predvsem v obliki zadovoljstva gostov.
Posestvo vidi tudi kot prostor, ki bi ga lahko marsikdo uporabil za delavnice, razstave ali kulturne dogodke, podobno, kot so pred leti gostili že del festivala Dnevi poezije in vina.