Slika je simbolična.
Slovenski laboratoriji na robu zmogljivosti kličejo po pomoč v tujino.

Slovenski laboratoriji se soočajo z izjemnim porastom obsega testiranj na koronavirus, saj se je pritok vzorcev v primerjavi s prejšnjim ponedeljkom skoraj podvojil, je danes na vladni novinarski konferenci povedala direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Tjaša Žohar Čretnik.

Napovedala je iskanje pomoči v tujini.

Kot je povedala Žohar Čretnikova, so samo v ponedeljek v laboratorije Inštituta za mikrobiologijo in Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano prejeli skoraj 20.000 vzorcev, tako da so njihove zmogljivosti na zgornji meji možnega, vzorcev pa je iz dneva v dan več.

Povprečni pretočni čas, ki je skozi vso epidemijo covida-19 v zadnjih dveh letih povprečno znašal manj kot šest ur in je bil izjemen tudi v evropskem merilu, se je zato začel podaljševati, rezultate, ki so jih doslej zagotavljali najpozneje v 24 urah, pa odslej lahko zagotovijo šele v 48 urah, je dodala.

Ocenjujejo, da bodo z novim protokolom prihranili med 30 in 35 odstotkov sedanjega PCR testiranja, hkrati pa si prizadevajo tudi za pomoč iz tujine.

»Pričakujemo, da bomo z vsemi temi novostmi zmogli dneve, ki prihajajo,« je pojasnila Žohar Čretnikova.

V zadnjem dnevu niso uspeli analizirati vseh vzorcev, ki so prispeli v popoldanskih in večernih urah, čeprav vse aparature tečejo neprekinjeno in tudi ponoči. Ostalo jim je še med 2000 in 3000 vzorcev, ki so jih procesirali danes dopoldne.

Le na območju Pomurja in Podravja omikron še ni prevladujoč

Kot je še povedala, različica omikron trenutno v Sloveniji že močno prevladuje, saj delež v večini njihovih laboratorijev presega 90 odstotkov, ta delež je trenutno nižji le še na območju Pomurja in Podravja.

Sicer pa se omenjena različica, glede na evropske baze podatkov, zdaj že kaže kot milejša in zahteva manj hospitalizacij, je navedla direktorica NZLOH. Po njenih besedah stroka zaradi zelo kratkih izkušenj in hitrega vdora različice vsega še ne ve. Ob tem je spet posvarila, da kljub temu obolevanje veliko večjega števila ljudi kot doslej lahko povzroči učinek množičnosti in prav tako napolni bolnišnice, zato bi moralo biti cepljenje proti covidu-19 še naprej najpomembnejši ukrep.

V slovenskih laboratorijih manevrskega prostora ni več veliko

V zvezi z napovedanim iskanjem pomoči laboratorijev iz tujine je povedala, da je od prejšnjega tedna že objavljen evropski postopek javnega naročanja, pri čemer bi odgovornost za celoten proces prevzel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.

Med razpisnimi pogoji je navedeno tudi, da mora biti rezultat zagotovljen v 48 urah, zato računajo predvsem na laboratorije iz bližnjih držav, ki bodo sposobni zagotavljati tak odzivni čas in bodo tudi imeli proste zmogljivosti.

V slovenskih laboratorijih manevrskega prostora ni več veliko, saj Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano lahko zagotovi maksimalno med 9000 in 10.000 vzorci dnevno.

Ponoči na polno delata laboratorija v Mariboru in Celju, ob tem pa je spomnila, da je tudi ostala njihova diagnostika v primerjavi z letom 2019 na stotih odstotkih, kar pomeni, da v celoti opravljajo tudi redno mikrobiološko diagnostiko.

Diagnostika covida na robu zloma

Na vprašanje o zanesljivosti hitrih antigenskih testov je Žohar Čretnikova pojasnila, da ti precej zanesljivo lovijo tiste z velikim virusnim bremenom, saj je nevarnost za lažno negativni rezultat v tej skupini nižja od pet odstotkov.

Tako po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije kot tudi Evropskega centra za nalezljive bolezni je zato uporaba hitrih testov zadosten dokaz za okužbo, kadar imamo visoko stopnjo obolevnosti, je še dodala.

Tudi direktor Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec je zjutraj za Televizijo Slovenija stanje v laboratorijih zaradi povečanega obsega analize brisov, odvzetih za PCR testiranje, označil kot katastrofično.

»Vsi, ki delajo na diagnostiki covida-19, so na robu zloma, prav tako laboratoriji,« je dejal.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice