Ptujčani in Ptujčanke so se prejšnjo kurilno sezono soočili z nepričakovano višjimi položnicami. Nekaterih prebivalci so celo zapirali radiatorje, mnogi so si stroške ogrevanja razdelili na obroke.
Zdaj je kotlovnica na Ptuju sanirana, le še nekaj dni nas loči do zagona novega kotla, dela so skorajda končana in kar je najpomembneje - Javne službe Ptuj obljubljajo, da bodo položnice zdaj nižje.
Ptuj je bil v celoti odvisen od plina
Ptuj je sicer odvisen od plina, ki je trenutno med najbolj nestabilnimi energenti. Vojna v Ukrajini je močno vplivala na ogrevanje po celi Evropi, izvzeta ni bila niti Slovenija.
A to je za Ptuj pomenilo, da je naposled treba uresničiti dolgoletni načrt - sanacijo kotlovnice in vpeljavo lesne biomase.
Glavni razlog za enormne položnice za ogrevanje po Sloveniji je bil dvig cen energentov, predvsem zemeljskega plina na svetovnem trgu. Na tej točki je bil Ptuj praktično v celoti odvisen prav od tega energenta.
Končujejo se dela v kotlovnici ...
Energetska kriza pa je gotovo pospešila dela v ptujski kotlovnici, ki jo zlahka prepoznate po ogromnem dimniku - celo najvišjem poslopju v bližnjem okolišu. Obnova kotlovnice na Ptuju v svojem bistvu pomeni nabavo novega kotla na lesno biomaso, torej na lesne sekance.
Obnova kotlovnice se je pričela aprila, trenutno pa je investicija v čisto zaključnih fazah. Tehnologija je končana, naslednji teden pa na Javnih službah Ptuj že načrtujejo zagon novega kotla - prav ta kotel bo poskrbel za nižje položnice na Ptuju.
Franci Voglar, elektro inženir iz Javnih služb Ptuj, je za Ptujinfo dejal, da sta prav prehod na lesno biomaso na Ptuju in regulacija cen, ki jih je uvedla država, ključna dejavnika pri nižjih položnicah občanov in občank.
Trenutno so v ptujski kotlovnici trije kotli, od tega en nov, torej na lesno biomaso, na sekance. Nov kotel je nadomestil starega.
V isti kotlovnici sta še dva starejša kotla, a upajo, da bodo še enega od teh starih nadomestili z novim, plinskim. Nov plinski bi tako bil bolj varčen, ekonomičen, saj bi imel boljši izkoristek energije.
Investicija obnove kotlovnice je stala 2,6 milijona evrov, to je cena brez davka na dodano vrednost.
Tako v kotlovnici na Volkmerjevi novi kotel že stoji, za upravljanje z njim pa ni potrebna nobena posebna delovna sila. Zaposleni v kotlovnici se redno udeležujejo usposabljanj, upravljanje kotla na sekance pa ni nič kaj bolj zapleteno kot upravljanje plinskih kotlov.
In kakšne bodo cene ogrevanja?
Cene ogrevanja se bodo znižale sicer že januarja. Cena ogrevanja je sestavljena iz variabilnega in fiksnega dela. Fiksni del je omrežnina, variabilni pa poraba energije - to je del, ki močno vpliva na višino položnic.
Variabilni del cene je bil do sedaj 142,11 evrov na megavatno uro. Z zagonom kotla na lesne sekance pa se bo ta cena znižala na 101,71 evra na megavatno uro.
Nova cena bo tako za 21,6 odstotkov nižja. Primerjava cene je na mesečnem nivoju in velja za stanovanje v izmeri 65 kvadratnih metrov.
Kdo skrbi da nam je na Ptuju toplo?
Ko reguliramo svoje radiatorje, pa najbrž le redko pomislimo na dovršen sistem ptujskega ogrevanja na Volkmerjevi cesti. Ste vedeli, kaj se skriva pod ogromnim ptujskim dimnikom?
Prav tukaj se nahaja kotlovnica, ki skrbi za toploto ptujskih gospodinjstev, ki so odvisna od daljinskega ogrevanja.
V kotlovnico se sprehodimo mimo nadzorne sobe. Ekrani prikazujejo ptujski ogrevalni sistem - na ekranih spremljajo proizvodnjo, distribucijo, tudi morebitne okvare. V nadzorni sobi zmeraj sedi en zaposleni, ki na teren pošilja obhodne delavce, ki rešujejo morebitne težave na sistemu.
V kotlovnici se nahajajo trije ogromni kotli. Novega prepoznamo po nekoliko drugačni obliki in rdeči barvi.
Sistem polnjenja kotla je v celoti robotski. Za kotlom je trak, ki v kotel vleče lesne sekance, zaposleni pa delo kotla predvsem nadzorujejo.
Z naslednjim tednom bodo en plinski kotel najverjetneje ustavili, saj bodo potrebe Ptuja pokrite z lesnimi sekanci.
Tretji kotel je 'rezerva' - če se na katerem od preostalih pojavi napaka, obstaja torej še tretji, ki ga lahko zaženejo po potrebi.
Poleg kotlovnice se nahaja skladišče sekancev. Te dnevno pripeljejo s traktorjem. V skladišču je posebno dvojno dno. Sekanci padejo do dna, tam jih posebne rešetke potiskajo naprej v kotel. Tudi ta del je avtomatiziran.
Skladišče mora biti zmeraj dovolj polno, da je zaloge za približno štiri dni.
Na fotografiji skladišča je približno osemdeset kubikov sekancev, kar za Ptuj zadostuje za dan in pol, če kotel dela v polni moči.
Trenutno je pogodba za dobavo sekancev sklenjena s podjetjem iz Lenarta, KGS Krajnc, ki je bil na razpisu najugodnejši ponudnik, so nam še pojasnili.
Ob skladišču je še prostor, kjer se dogaja filtracija.
Zaradi kurjenja na trda goriva mora biti poskrbljeno tudi za primerno filtriranje.
Pri tem spoštujejo stroge uredbe, ki veljajo za celotno Slovenijo, a Voglar doda, da ima tudi svoja, še strožja pravila, saj je kotlovnica v neposredni bližini naselja. Temu primerno mora biti poskrbljeno, da ne prihaja do uhajanja prašnih delcev.
Dimni plini prehajajo iz kotla v filtrirnico, po cevi do elektrostatičnega filtra, nato pa v dimnik. Dimnika pa nikakor ni za zgrešiti, saj je s 26,3 metra višine med najvišjimi konstrukcijami v bližnji okolici kotlovnice.
In kdo skrbi da nam je na Ptuju toplo?
V kotlovnici delajo predvsem strojniki, od strojnih tehnikov pa do inženirjev. Zaželeni so tudi strokovnjaki elektro smeri.
Kurjači, kot jim pravijo, delajo dvanajsturne turnuse. Začnejo ob sedmih zjutraj in delajo do sedmih zvečer, nato sledi nočna izmena, ki dela od sedmih zvečer pa do sedmih zjutraj naslednjega dne. Temu sledita dva prosta dneva. Tako se menjujejo trije.
So še trije obhodni delavci. Oni delajo od petih zjutraj pa do enih popoldne, nato od enih popoldne pa do devetih zvečer. Ti so na razpolago tudi ponoči. Njihova naloga je poskrbeti za razne napake, popraviti, kar se popraviti da.
Tako ima kotlovnica zmeraj 24-urno dežurstvo.
In zakaj ravno izbira lesne biomase?
Ideja o lesni biomasi na Ptuju sega že leta v preteklost. Sicer pa veliko drugih možnosti niti ni. Možnost je plin, ki je s svojo ceno izredno variiral in poskrbel za slabo voljo ob odpiranju položnic.
Možnost so še geosonde, ki so izredno drage, Ptuj pa bi jih potreboval precej. Investicija za mesto bi bila več kot deset milijonska.
Temu ostane še lesna biomasa. Mnoge občine po Sloveniji so že pred Ptujem preizkusile prehod na lesno biomaso in rezultati so bili dobri. Na javnih službah izpostavijo predvsem Slovenj Gradec, ki je med zadnjimi opravil tak prehod, kot ga zdaj opravlja Ptuj.
Na javnih službah si zato nadejajo, da bo zgodba prehoda na lesno biomaso prav tako uspešna, to pa dokazujejo že prvi izračuni.
