Ob dnevu urgentne medicine v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor opozarjajo na nasilje nad zaposlenimi. V urgentnem centru dnevno obravnavajo okoli 300 pacientov, ob koncih tedna še več.
Danes, 27. maja, obeležujemo dan urgentne medicine, ki letos poteka pod sloganom »Stop nasilju – varno okolje za zaposlene v urgentni medicini«.
Ob tej priložnosti sta v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor spregovorila Gregor Prosen, predstojnik Urgentnega centra, in Jernej Mori, strokovni vodja zdravstvene nege Urgentnega centra.
Prosen je opozoril, da je nasilje v mariborskem urgentnem centru sicer stabilizirano, a to ne pomeni, da ga ni.
»Vsako nasilje je v osnovi neprimerno oziroma se ga ne tolerira,« je poudaril.
Po njegovih besedah v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor letno zaznajo nekaj primerov fizičnega nasilja, precej več pa je verbalnega nasilja. Prav tega zaposleni pogosto sploh več ne prijavljajo.
Najbolj izpostavljene triažne medicinske sestre
Kot je poudaril Prosen, so največjega deleža nasilja in nestrpnosti deležne triažne medicinske sestre, ki se ukvarjajo s sprejemom bolnikov.
Jernej Mori je ob tem opozoril, da je zaskrbljujoče, da so medicinske sestre verbalno nasilje, zmerjanje in žaljenje začele dojemati kot nekaj vsakdanjega.
»Nikoli ne bova s predstojnikom dovolila, da bi nasilje postalo nekaj vsakdanjega in nekaj, kar bodo naši zaposleni sprejemali kot del dela,« je dejal Mori.
Letos štirje fizični napadi
Na vprašanje o skupnih imenovalcih nasilnih dogodkov je Prosen pojasnil, da so pogosto prisotni ponočevanje, alkohol in droge. Ob tem je dodal, da so v zadnjem letu zaznali tudi primere, ki jih je opisal kot »šovinizem in objestnost«.
Letos so do zdaj zabeležili štiri fizične napade. Policija je bila aktivirana v treh primerih, primerov verbalnega nasilja pa so uradno zabeležili 25.
Vsak dan aktivirajo tipko za paniko
V mariborskem kliničnem centru so v zadnjih dveh letih uvedli več ukrepov. Med drugim so izboljšali prostore, okrepili sodelovanje z varnostno službo in uvedli panik tipke. Po navedbah sogovornikov zaposleni tipko za paniko, ki pokliče varnostnika, aktivirajo praktično vsak dan.
Mori je poudaril, da varno delovno okolje neposredno vpliva tudi na kakovostno in varno obravnavo pacientov.
»Razumemo, je gneča, ampak žal ne naš delavec v urgentnem centru in ne pacient nista kriva za nastalo situacijo,« je dejal.
Dnevno okoli 300 pacientov
Urgentni center UKC Maribor dnevno obravnava okoli 300 pacientov, ob koncih tedna pa še več. Prosen opozarja, da je urgentni center izven rednega delovnika za številne paciente pogosto edino mesto, kamor se lahko zatečejo.
Po njegovih besedah sistem ostaja ozko grlo, če se širša slika delovanja urgentnih centrov ne bo začela resno reševati.
»Če se nekaj ne bo začelo zares naslavljati, pričakujte samo še več od istega,« je opozoril.
Nasilje po besedah sogovornikov vpliva tudi na zaposlene. Pri hujših primerih medicinske sestre dela niso več zmožne opravljati, dolgoročno pa nasilje vpliva na voljo do dela v urgentnem centru.
»Na koncu pa dobijo žalitve, zmerjanje, včasih tudi fizični napad,« je opozoril Mori.
Opozarjajo tudi na sistemske težave
Prosen je ob tem opozoril tudi na širše težave slovenskega zdravstvenega sistema. Po njegovih besedah novi pravilnik o nujni medicinski pomoči prinaša določene tehnične izboljšave, širša problematika delovanja urgentnih centrov pa ostaja nerešena.
»Stanje ostaja zatečeno, kakor je, in s to dinamiko, tako kadrovsko kot dinamiko celotnega števila obravnav, gre za urgentne centre stvar samo še v eno smer – v smer daljšega čakanja in verjetno še daljših sporov, nečimrnosti in prepirov,« je opozoril.
Prihajajoči vladi je priporočil, naj začne resneje naslavljati težave urgentnih centrov, saj ti po njegovih besedah predstavljajo ozko grlo zdravstvenega sistema za celotno regijo.
