Ekstremno vroče in suho poletje je močno oslabilo slovenske gozdove. Na mariborskem gozdnogospodarskem območju so samo avgusta za posek označili skoraj 15.000 kubičnih metrov smrek, napadenih s podlubniki.
Letošnje nadpovprečno vroče in sušno poletje je močno zaznamovalo slovenske gozdove. Drevesa so zaradi vremenskih razmer oslabljena, s tem pa se povečuje verjetnost namnožitve škodljivcev in pojava različnih bolezni.
Kot opozarjajo na Zavodu za gozdove Slovenije, so zaradi suše najbolj prizadeti gozdovi na tleh, ki slabo zadržujejo vodo.
Na Mariborskem med takšna območja sodijo Dravsko in Ptujsko polje, nekateri deli Haloz in Slovenskih goric ter strma, soncu izpostavljena pobočja Pohorja in Kozjaka.
Kot največja težava pa se ponovno kaže prenamnožitev smrekovih podlubnikov oziroma lubadarjev.
Najbolj prizadeti bori, hrasti, lipe, jelke in smreke
Ekstremna suša in vročina negativno vplivata na gozdno drevje, trenutno pa so med bolj prizadetimi drevesnimi vrstami bori, hrasti, lipe, jelka in smreka.
Prav pri smreki so na Zavodu za gozdove Slovenije avgusta zaznali izrazit in po njihovih ocenah skrb vzbujajoč porast napadenosti s smrekovimi podlubniki. Suho in toplo vreme ustreza njihovemu razvojnemu ciklu, smreke pa zaradi sušnega stresa napad hroščev težje omejujejo.
Lastnike gozdov, ki imajo v svojem gozdu smreko, zato pozivajo, naj drevesa redno pregledujejo. Če opazijo tako imenovane lubadarke, naj o tem nemudoma obvestijo pristojnega revirnega gozdarja in se z njim posvetujejo o ukrepih za omejitev širjenja podlubnikov.
Samo avgusta skoraj 15.000 kubičnih metrov lubadark
Prva polovica leta je bila na gozdnogospodarskem območju Maribor glede smrekovih lubadarjev še razmeroma mirna. Razmere so se nato zaradi poletne suše in ponekod neustrezno saniranih zimskih snegolomov avgusta precej spremenile.
Od začetka leta do konca avgusta 2026 je bilo na območju za posek označenih 25.600 kubičnih metrov lubadark.
Od tega so jih kar 14.988 kubičnih metrov, torej več kot polovico celotne letošnje količine, označili samo avgusta.
Najbolj pereče na južnem in vzhodnem Pohorju
Razmere so trenutno najbolj problematične na obronkih južnega in vzhodnega Pohorja do nadmorske višine 600 metrov.
Večja žarišča smrekovih lubadarjev se pojavljajo v gozdarskih revirjih Frajhajm, Oplotnica, Slivniško Pohorje, Hočko Pohorje, Areh in Remšnik na Kozjaku.
Lubadar se širi tudi na Janževskem Vrhu in Rdečem Bregu na Pohorju.
Podoben skok pojavnosti smrekovega lubadarja so na Zavodu za gozdove Slovenije avgusta zabeležili le še v letih 2019, 2016 in 2015, ko je bila pojavnost teh škodljivcev izrazito velika.
Ker se je letošnji napad šele začel, na zavodu pričakujejo, da bosta jesen 2026 in tudi prihodnje leto z vidika podlubnikov zelo zahtevna, še posebej, če se bo sušno in nadpovprečno toplo vreme nadaljevalo tudi v zimo.
Kako prepoznati napad lubadarja?
Lastnike gozdov z večjim deležem smreke pozivajo k rednemu pregledovanju dreves. Pozorni naj bodo predvsem na rjavo črvino ob koreničniku pod smreko, ki je vidna zlasti ob suhem vremenu, spreminjanje barve iglic iz zelene v rumenkaste in rdečkaste odtenke ter prekomerno odpadanje iglic.
Med znaki napada so tudi smoljenje na deblu in sušenje vrhov.
Če lastnik opazi katerega od teh znakov, naj čim prej obvesti pristojnega revirnega gozdarja in se z njim dogovori o nadaljnjem ravnanju.
S posekom napadenih dreves ne smejo odlašati
Lastnike, ki imajo v gozdu že aktivno žarišče lubadarja, Zavod za gozdove Slovenije poziva, naj s posekom ne odlašajo. Žarišča morajo sanirati v roku, ki ga določi pristojni revirni gozdar.
Ob tem opozarjajo, da smejo dela v gozdu izvajati le ustrezno usposobljeni lastniki. Tistim, ki za takšno delo niso usposobljeni, svetujejo najem ustrezno usposobljenih izvajalcev, ki jih je mogoče poiskati tudi na portalu MojGozdar.
Po sečnji je treba vzpostaviti ustrezen gozdni red ter smrekovo hlodovino čim prej odpeljati iz gozda.
Sečnih ostankov ne odlagajte v potoke in hudournike
Na zavodu posebej opozarjajo tudi na pravilno ravnanje s sečnimi ostanki. Zakonodaja zaradi zagotavljanja poplavne varnosti prepoveduje njihovo odlaganje v struge potokov in hudournikov.
Prav tako sečnih ostankov ni dovoljeno odlagati v jarke, na pasišča prostoživečih živali, v kale oziroma kaluže, ob vodne izvire ali na prometnice.
Več sečenj pomeni tudi več previdnosti za obiskovalce
Zaradi sanacije žarišč smrekovega lubadarja je v prihodnjem obdobju pričakovati tudi več sečenj v gozdovih.
Zavod za gozdove Slovenije zato obiskovalce poziva, naj upoštevajo aktualne razmere, poskrbijo za svojo varnost ter s svojim gibanjem in drugimi dejavnostmi ne ovirajo lastnikov gozdov oziroma izvajalcev pri delu.
