Mamica M., ki je želela ostati anonimna, je za Ptujinfo razkrila svojo srce parajočo zgodbo. Letošnji december je zanjo poln domotožja.
December je mesec, ki večini ljudi predstavlja čas za družino. A za vse ni tako. »Letošnji december za mene je zelo žalosten, ker nimam hčerke pri sebi. Drugače veliko dam na te praznike, to je družinski mesec, ampak letos bom to zelo malo, če sploh lahko občutila,« razlaga M.
Je ena izmed šestih mamic, ki bodo letošnje praznike preživele v Materinskem domu Maribor. In edina izmed teh šestih, ki je zmogla zbrati toliko poguma, da nam je povedala del svoje življenjske zgodbe.
Prvič sama čez praznike
Hčerko je morala zaupati v skrbništvo svoji sestrični, ker je bila sama, preveč slabotna, da bi lahko skrbela zanjo. Zato je letos po skoraj petnajstih letih decembra prvič sama. »Ampak tu me delavke spodbujajo in mi pomagajo, da bi čim bolj vzpostavljali stike,« upanja polna razlaga M.
Iz dneva v dan je živela v strahu
M. je še pred nekaj meseci živela v vsakodnevnem strahu. Vsak dan so jo najedala vprašanja, ali bo zmogla skozi dan, ali bo preživela, ali bo dočakala jutri. In če ga bo, kaj bo ta jutri pomenil zanjo in njeno družino.
»Moram priznati, da je letos bolj mirno kot prejšnja leta. Tudi počutje je drugačno. Hčerko res zelo pogrešam, veliko je domotožja, ampak jaz sem bolj mirna. Občutek varnosti pa odmik od tistega sveta, kjer sem bila toliko let ... Najbolj mi je manjkala psihična podpora, ki jo tukaj imam,« razlaga M.
M.: »Če sem hotela preživeti, sem morala iti.«
Fizično nasilje jo je skrhalo, a najbolj jo je zrušilo dejstvo, da ni imela pomoči. »Glede na moje stanje nisem več zmogla. Vsak dan strah. Vsak dan znova ne veš, kaj bo. Bala sem se, kako bo z mano,« razlaga M.
V matični enoti centra za socialno delo so ji zato ponudili možnost bivanja v materinskem domu. »Socialna delavka je videla, da to ne gre nikamor in takoj sem sprejela, ker sem vedela, da moram oditi. Že drugi dan sem se zbudila z olajšanjem,« razlaga M.
Danes se bori zase
Bori se s hudo boleznijo, a strah je izginil. Njene zdajšnje borbe so se spremenile v 'osvajanje' samostojnosti. »Nalagala sem sama sebi bremena, da moram vse rešiti namesto, da bi rešila sebe. Zdaj se posvečam sama sebi. Še vedno so vsakodnevne borbe in to s samim sabo, kar je verjetno tudi nekaj najhujšega, ampak zdaj lahko v miru to delam, da grem po pravi poti. Stopničko po stopničko, kar prej nisem. Prej sem šla samo navzdol,« razlaga M.
Za njo je trnova pot, ampak zdaj je našla pravo. Takšno, kjer ima podporo. Takšno, kjer se uči kaj pomeni imeti rad življenje.
»Če sam nisi v redu, če nisi stabilen, če se nimaš vsaj malo rad in se ne spoštuješ, ne moreš nobenemu pomagati, niti svojemu otroku ne,« je povedala M.
Ne rešilna bilka, ampak bergla
M. se danes uči znova živeti. Njeno sporočilo mamicam, ki so morda v podobni življenjski stiski, kot je bila sama, je jasno.
»Ne odlašajte na jutri. Naj ne bo nobenih strahov ali dvomov pred preselitvijo v materinski dom, ker to je ena velika in verjetno največja bergla, ki ti jih lahko v življenju ponudijo,« pravi M.
Njena največja želja za letošnje praznike je, da bi jih lahko preživela s hčerko in da bi šla uspešno naprej po poti, ki si jo je zastavila.
Postaja na poti k samostojnosti
Materinski dom je socialno varstveni program Centra za socialno delo Maribor. Izvaja se v stanovanjski hiši, kjer lahko biva največ sedem mamic z otroki. Z vsako izmed njih opravijo osebne razgovore.
»Pri nas so nameščene uporabnice, ki niso neposredno ogrožene, kajti ogrožene se zaradi varnosti namestijo v Krizni center za ženske žrtve nasilja in nadalje v Varno Hišo. Žal, pa imajo vse naše uporabnice izkušnjo nasilja, ali iz svoje primarne družine ali iz partnerske veze,« pojasnjuje Mirjana Drofenik, vodja materinskega doma Maribor.
Uporabnice v času bivanja v materinskem domu s pomočjo strokovnih delavk pridobijo veščine, da lahko spremenijo svojo življenjsko situacijo. Čas bivanja je omejen na eno leto, z možnostjo podaljšanja.
»Imamo pa v najemu tudi stanovanjsko enoto, kjer lahko bivata dve mamici z otroci in bivanje v stanovanjski enoti predstavlja šest mesečno prehodno fazo v samostojno življenje,« še dodaja Drofenikova.
V decembru so skupaj poskrbeli za praznično vzdušje. Uporabnice in otroci krasijo prostore, izdelujejo voščila, darila in pečejo piškote.
