Ptujinfo podkast #1: Mladina je zelo pomembna, ima nove ideje in se ne pusti odgnati s 'tako pač je'

Nina Milošič, vodja Mestnega kina Ptuj, se je v Ptujinfo podkastu #1 dotaknila izzivov, s katerimi se sooča kulturna scena na Ptuju, kako se je kino prilagajal spreminjajočim se trendom v filmski industriji, pa tudi pričakovanjem občinstva pa tudi, kako se kultura povezuje z drugimi sektorji, kot so turizem, izobraževanje in gospodarstvo.

Želi si, da ljudje ob omembi Ptuja pomislijo na lepo in dobro življenje.

Kulturna ponudba za razvoj in identiteto je zelo pomembna, predvsem v primeru Ptuja, ki je »neverjeten biserček«.

»Srečni smo, da lahko tu živimo in ustvarjamo in kultura je gotovo med temelji identitete Ptuja.«

Ptuj ima srečo in hkrati izziv, da je toliko majhen, kulturne ponudbe je veliko, je pa mogoče premalo občinstva za toliko kulturne ponudbe.

»Le redko lahko dogodki, ki jih ustvarjamo, temeljijo na nekih ekonomskih predpostavkah, da bomo zdaj res privabili neko veliko množico ljudi. Tega pač na Ptuju ni. Kar pa je tudi dobro po drugi strani,« pravi Milošič.

Pomemben osebni stik

Kinematografi po svetu so šli skozi zgodovino čez vzpone in padce, neredke so bile napovedi, da se je doba kinematografov zares zaključila, predvsem, ko je prišla televizija, kasete, DVD-ji, Netflix … 

»Kinematografi so se prilagodili in mislim, da sčasoma s tem svojim osebnim stikom še pomembnejši.«

Občinstvo se je razvadilo

Čez leta pa se je spreminjalo tudi občinstvo, ki se je po eni strani »razvadilo«, vajeno je večjega udobja in se v časovnem smislu težje prilagaja. Predvsem so vajeni, da so v trenutku, dostopajo do vsebin. 

»Po eni strani je občinstvo bolj zahtevno, ker je na voljo več različnih vsebin, po drugi strani pa ravno tu prihaja do izraza bolj kuratorska vloga kinematografa.   

Da nekdo izbere, da nekdo dela program, da je živa oseba zadaj, ki dela program, ki je mišljen za lokalno občinstvo. V nasprotju z Netflixom, kjer lahko sedimo ves večer in se odločamo, kateri film bi gledali, na koncu pa ne pogledamo nobenega.« 

Kino predstavlja tudi osebni stik, saj pomeni, da se urediš, greš ven in se po filmu še podružiš. 

Učila se je na napakah

Program dela na podlagi svojih preteklih izkušenj, »to je bil proces poskušanja, napak, popravljanja napak, eksperimentiranja, in mislim, da zdaj po teh letih že imam občutek, kaj bo na Ptuju šlo, kaj pa mogoče ni toliko primerno za naš kino«. 

Pri sestavi programa se trudi, da je kvaliteten in da lahko vsak najde kaj zase. Podatki, ki jih zbirajo sproti, so jo pripeljali do tega, da vidi, kateri žanri na Ptuju ne gredo. 

»Grozljivka je v Sloveniji zelo priljubljen žanr v kinih, ampak pri nas toliko ne.«

Mladi prispevajo sveže ideje

Želi si, da bi Mestni kino Ptuj še naprej ostajal ena taka živahna točka v starem mestnem jedru. Kot pravi, pa je treba iskati tudi načine, kako kino približati ljudem in iskati nova zunanja prizorišča.

»Upam, da bo Ptuj uredil parkiranje, saj bi take stvari pozitivno vplivale ne samo na kino, ampak na vse ponudnike vsebin v starem mestnem jedru.« 

Kultura je tesno povezana tudi turizmom, izobraževanjem in gospodarstvom, ki z dobrim delom skupaj prispevajo k celotni sliki. Za razvoj kulture na Ptuju je pomembna tudi mladina, ki prispeva sveže ideje. Kaj pa po mnenju Milošič na področju kulture manjka na Ptuju?