Slika je simbolična.
Kmetje ob Dravi znova opozorili na pogosto poplavno škodo.

Na današnji seji sveta ptujske območne enote kmetijsko gozdarskega zbornice so znova opozorili na poplavno ogroženost porečja Drave v Spodnjem Podravju, ki velikansko škodo povzroča tudi na kmetijskih površinah.

Državi so predlagali vrsto ukrepov, med drugim temeljito študijo potrebnih ukrepov za zmanjševanje poplav in odpravo vzrokov za njih.

Kot je povedal vodja ptujske območne enote Andrej Rebernišek, Drava iz leta v leto povzroča večje težave, od leta 2012 pa se zadeve samo še stopnjujejo. V tem času je poplavljanje regiji po njegovih besedah povzročilo že za več kot sto milijonov evrov škode.

Da bi se v prihodnosti, kar se da, izognili neljubim dogodkom, na območni zbornici predlagajo pripravo temeljite študije nujnih ukrepov za zmanjševanje poplav na Dravi, ob tem pa seveda tudi zagotovitev dolgoročnih sredstev za odpravljanje vzrokov poplav.

Prav tako predlagajo določitev zgornje kritične točke pretočnosti vode v stari strugi reke, in sicer za dve ravni - varovanje kmetijskih površin ter za varovanje naselij oziroma infrastrukture, vodstvo zbornice pa zahteva, da morajo biti sredstva, ki jih Dravske elektrarne Maribor že desetletja plačujejo v proračun, namenjena izključno sanaciji struge Drave in vzdrževalnim delom.

Ob tem predlagajo ustanovitev posebnega sklada za sanacijo škode na kmetijskih površinah, saj bi tako v primeru poplav lahko hitreje začeli s sanacijo, želijo pa tudi prilagoditev nekaterih zahtev na območjih Nature 2000, da ta ne bodo ovirala sanacijskih in vzdrževalnih del.

Rebernišek je spomnil na to, da je bila pred leti aktivna delovna skupina za omenjeno problematiko, zato meni, da bi morali imenovati novo, v kateri bi bili predstavniki pristojnih ministrstev, občin, kmetijske zbornice, civilne iniciative, direkcije za vode, zavoda za varstvo narave in podjetja VGP Drava Ptuj.

Po besedah predsednika Sindikata kmetov Slovenije Antona Medveda so ukrepi nujni, saj se v poplavno varnost ni vlagalo vsaj 30 let.

Čim prej je po njegovem potrebno očistiti struge, tudi pritokov reke Drave, saj sicer voda ob naslednjem vejem deževju ne bo več odtekala in bo povzročila nove škode.

Predstavnik pred šestimi leti ustanovljene civilne iniciative kmetov v porečju Drave Darko Dobnik je dejal, da so v tem času dosegli bolj malo, saj lahko zgolj opozarjajo tiste, ki odločajo. Uspelo jim je ustanoviti medresorsko delovno skupino, a z menjavami oblasti je ta spet zamrla.

»Skrbi me letošnje dogajanje, saj je poplavna ujma zajela velik del države, marsikje so imeli še dosti večjo škodo, tako da bomo verjetno ljudje ob reki Dravi in naša infrastruktura spet pozabljeni. Naš cilj je, da se v celoti uredi tok Drave v Sloveniji, kot so to znali narediti v Avstriji in na Hrvaškem,« je dejal Dobnik, ki je najbolj kritičen do nekonstruktivnosti zavoda za varstvo narave.

Današnje seje se je udeležil tudi predstavnik Dravskih elektrarn Maribor Andrej Tumpej, ki je poudaril, da njihova družba skoraj dve petini svojega prihodka nameni koncesijskim dajatvam, vodnemu povračilu in nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča.

»Gre za ogromna sredstva, do katerih so upravičene lokalne skupnosti ob reki, vodni sklad in državni proračun,« je dejal Tumpej, ki večjo težavo kot v zagotavljanju denarja vidi v sklepanju dogovorov in obstoječih varovalkah v luči dejstva, da je Drava v območju Nature 2000, kjer pa so z nekaterimi ukrepi zelo omejeni.

Ob tem je opozoril, da je Dravi treba zagotoviti prostor za razlivanje, in spomnil, da trenutno v Sloveniji govorimo celo o selitvi nekaterih naselij, saj bo treba vodi dati prostor.

»Treba je zagotoviti sobivanje in poskrbeti, da bo voda čim dlje ostala v strugi. Na ta vprašanja mora odgovor dati stroka, saj doslej ni prišlo do nekega ustreznega soglasja,« je dejal Tumpej, ki je prepričan, da bodo kljub drugačnim željam kmetov razlivna območja glede na podnebne spremembe v prihodnje še naprej potrebna, celo obširnejša kot doslej.

Starejše novice