Kurent ali korant je nepogrešljiv del ptujske tradicije. Kdo in kako izdeluje njegove oprave na Ptujskem?
Kurent ali korant je nepogrešljiv del ptujske tradicije, hkrati pa najbolj poznan in množičen slovenski tradicionalni pustni lik. Mnoge kurentove oprave, ki krasijo lokalne povorke in so prepoznane tudi širše, so delo Marka Klinca, izkušenega izdelovalca kurentij iz Spuhlje, in njegove družine, ki skupaj skrbi za ohranjanje te tradicionalne umetnosti.
Marko se z izdelovanjem kurentij ukvarja že od malih nog, ko je pri delu sprva pomagal, samostojnega ustvarjanja v delavnici pa se je lotil okoli leta 1985. Od takrat velja za enega ključnih nosilcev te nesnovne kulturne dediščine v okolici Ptuja in širše.
Družinska zgodba izdelovanja kurentij, ki sega skozi generacije
Družina Klinc je tradicijo izdelovanja kurentij podedovala od svojih prednikov. Markov oče, Marko Klinc starejši, je bil pionir v oklicu izdelovanja kurentij.
V 60. letih prejšnjega stoletja je zase izdelal kurentovo opravo iz daljše ovčje dlake, s katero je zaslovel in ustvaril videz, ki je za kurente značilen še danes. Marku Klincu starejšemu so pri delu takrat pomagali njegovi trije sinovi: Marko, Vlado in Branko.
Delovali so v Spuhlji, kjer se kurentije izdelujejo še danes, le da so staro delavnico podrli in naredili novo.
Danes se izdelavi kurentij v družini Klinc posvečajo naš sogovornik Marko, njegov sin Primož, brat Vlado in žena Angelca. Delo je skrbno razdeljeno glede na izkušnje in prakso, vsak družinski član prevzame določen del naloge, ki mu najbolj leži.
Ob razlagi o sodelovanju s sinom Primožem je Marko dejal: »Na to, da gre znanje iz roda v rod, sem lahko najbolj ponosen. Kar je bilo prej, gre zdaj naprej in to mi veliko pomeni. Po drugi strani pa sem zdaj že čisto razbremenjen, lahko se bolj posvetim samemu delu, sin pa prevzame odgovornost za sodelovanje s strankami. Zame je to velik plus.«
Za ohranjanje tradicije se ni treba bati ...
Oba, oče Marko in sin Primož, si kurentije tudi sama še oblečeta. Marko to počne predvsem zaradi vnukov, medtem ko je Primož še vedno aktiven korant in redno sodeluje v pustnem dogajanju.
Marko je ob razmisleku o prihodnjih generacijah kurentov dodal še: »Biti moramo ponosni, otroci so zelo navdušeni nad korantijami. Imajo jih radi, za prihodnost in tradicijo se nam ni treba bati. Ogromno je malih in mladih korantov, ki rastejo v velike.«
Kurentije se skozi čas spreminjajo
Po besedah gospoda Klinca so si v preteklosti fantje kurentije izdelovali kar sami, na skrivaj, da jih, oblečene v masko, ne bi nihče prepoznal. Takrat so bile te oprave bolj unikatne, od začetka 19. stoletja do danes pa so se precej razvile in spremenile.
Včasih so imeli vsi kurenti na nosu obliž, kar zdaj ni več običajno, saj so maske tako dodelane, da si malokdo poškoduje nos. Spremenile so se tudi poslikave in način izdelave. Danes se sin Primož ukvarja z novimi detajli, kot so odtisi v usnje, ki dajejo kurentijam še večjo edinstvenost.
»Vsako leto so neke novitete, malenkosti, ki se spreminjajo. Morda se spremembe ne prepoznajo vsako leto sproti, če pa pogledamo obdobje petih ali desetih let, pa so v korentijah že velike razlike« je dejal Marko.
Natančno in kreativno delo, ki terja veliko časa
Čas, ki ga izdelovalec porabi za posamezno kurentijo se razlikuje glede na material, povprečno pa postopek traja od približno dva in pol do tri dni. Največ dela je z zbiranjem in pripravo naravnega materiala za izdelavo, ki poteka celo leto.
»Ko imam enkrat material v delavnici, imam skoraj tričetrt dela že opravljenega,« je z nasmehom dodal Marko, ki je izdal še, da v predpustnem času v delavnici preživi kar 16 do 18 ur na dan.
V delavnici pa zraven izdelovanja novih, vsako leto popravljajo tudi rabljene kurentije. Največkrat zamenjajo peruti, ki se hitro polomijo ali izpadejo, in kožuhe, ki pogosto pokajo in se trgajo.
Recept za pravo kurentijo
Marko Klinc kurentovo opravo opisuje kot sklop več prepoznavnih elementov. Kurent mora biti obut v črne gležnjarje z usnjenimi vezalkami, ki jih danes pogosto zamenjajo tudi bele. Sledijo dokolenke, ki so lahko različnih barv, največkrat pa zelene ali rdeče.
Zgornji del predstavlja značilen kurentov kožuh iz ovčje kože. Okrog pasu kurent nosi verigo, na katero je pripetih pet zvoncev. Da teža zvoncev ne obremeni bokov, si pomaga z naramnicami, ki podpirajo opravo.
Na glavi nosi kurentovo kapo. Poznamo različne, ena je pernata, druga rogata, odvisno od predela iz katerega kurent ali korant prihaja. V roki nosi ježevko na kateri so zavezani robci.
Cene kurentij so odvisne od materiala, zvoncev in drugih želja strank, navadno pa se gibljejo okrog 2.000 evrov.
Družina Klinc spoštuje in skrbno neguje kulturno dediščino pusta, kar cenijo tudi pri strankah.
»Fajn je delati korantije za tiste, ki razumejo kaj korant je,« je družinsko delo strnil Marko.
Jana Kuhar
