Država bo Perutnini Ptuj namenila 21 milijonov evrov subvencije, podjetje pa ob kritikah Jadranke Juras poudarja pomen investicije za delovna mesta in gospodarstvo.
Država bo Perutnini Ptuj med letoma 2027 in 2029 namenila 21 milijonov evrov subvencije, kar predstavlja približno 21 odstotkov 99,6-milijonske investicije v okviru širše 120-milijonske naložbe v prenovo in širitev Mesne industrije Ptuj.
Ta vključuje povečanje klavne kapacitete, robotizacijo pakiranja in širitev hladilnih zmogljivosti.
Pevka in aktivistka Jadranka Juras je do načrta ostra. Na družbenih omrežjih ga je označila za ekonomsko neupravičenega, okoljsko škodljivega in etično spornega, ob tem pa opozorila na koristi za tujega lastnika ter nizko plačana delovna mesta brez večjega učinka na regionalni razvoj.
Perutnina Ptuj: Sofinanciranje je skladno z zakonodajo
Perutnina Ptuj očitke zavrača in poudarja, da je bilo sofinanciranje v višini 21 milijonov evrov odobreno po zakonsko določenem postopku na podlagi gospodarskega učinka investicije, ne lastništva.
V Perutnini Ptuj so ob tem za Ptujinfo poudarili, da je to skladno z zakonodajo, pri čemer subvencija predstavlja nekaj več kot petino investicije, večino pa podjetje financira samo.
»Perutnina Ptuj je gospodarska družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki tukaj plačuje davke, zaposluje ljudi in deluje v skladu z veljavno zakonodajo. Argumentacija, ki tuje lastništvo samo po sebi obravnava kot razlog za diskvalifikacijo, ni v skladu z načeli enotnega trga Evropske unije,« so dodali.
PREBERITE ŠE:
Eden ključnih delodajalcev v Podravju
V Perutnini Ptuj poudarjajo, da investicija, ki temelji na robotizaciji in digitalizaciji, ne ustvarja nizko kvalificiranih delovnih mest, temveč povečuje potrebo po tehnično usposobljenih kadrih. Ob polni zasedenosti naj bi v treh letih po zaključku prinesla okoli 300 novih zaposlitev.
Podjetje sicer v Sloveniji zaposluje 2700 ljudi in ostaja eden ključnih delodajalcev v Podravski regiji, kar naj bi investicija še dodatno okrepila.
»To ni abstraktna številka: govorimo o več kot 2000 družinah, ki del svojega prihodka prejemajo prav od tega podjetja, in o znatnem prispevku v slovensko javno blagajno.«
Prehranska varnost ima več obrazov
Po njihovem mnenju prehranska varnost ne pomeni le stopnje samooskrbe, temveč tudi stabilnost in konkurenčnost domače predelovalne industrije.
Podjetje vidijo kot enega ključnih akterjev živilskega sistema, pri čemer izvoz dela proizvodnje prispeva k izboljšanju zunanjetrgovinske bilance, sodobne predelovalne kapacitete pa razumejo kot pomemben element prehranske varnosti.
»Moderna, učinkovita in trajnostno naravnana predelovalna kapaciteta v domačih rokah je element prehranske varnosti, ne argument zoper njo,« so dejali.
Trajnostni vidik investicije
V Perutnini Ptuj poudarjajo, da je projekt usmerjen v zmanjšanje okoljskega odtisa z uvedbo okolju prijaznejših materialov, manjšo porabo energije in vode ter optimizacijo logistike.
Ob tem odgovarjajo, da so bili vsi postopki pridobivanja dovoljenj izvedeni v skladu z zakonodajo, morebitne pravne postopke pa bodo obravnavali v ustreznih pravnih okvirih.
Kaj pa dobrobit živali?
Dobrobit živali je za Perutnino Ptuj poslovna in etična zaveza, so poudarili.
»Naši standardi so višji od zakonskih minimumov in so predmet rednih neodvisnih presoj. Stopnje naravne umrljivosti v perutninarski industriji so regulirane in jih nadzoruje veterinarska inšpekcija - absolutne številke brez konteksta celotnega obsega reje so zavajajoče.«
Poudarili so, da javna objava Jadranke Juras vsebuje niz trditev, ki so delno netočne, delno iztrgane iz konteksta in delno pravno sporne.
»Perutnini Ptuj je mar za okolje, lokalno skupnost in dobrobit živali - ne zato, ker je to modna tema, temveč ker je to pogoj za dolgoročno poslovanje,« so še dodali.
