V romanskem palaciju na Ptujskem gradu so ob 130-letnici Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, ki jo bodo s slavnostno akademijo obeležili v petek, odprli razstavo začasno razstavo njihovih artefaktov Medalje, male umetnine v luči habsburške monarhije.
Pripravljavca razstave, ki bo na ogled do 3. decembra, sta Nataša Kolar in Branko Vnuk.
Kot je povedal direktor muzeja Aleksander Lorenčič, so na razstavi predstavljeni izbrani predmeti iz prezrte muzejske zbirke. »Spominske medalje brez značaja denarja razkrivajo kulturo različnih družb. Teme na medaljah so upodobljene s posvetnimi in svetnimi motivi, ki so bili značilni za čas od 17. do 20. stoletja,« je pojasnil.
Zbirka medalj, ki jo hrani ptujski muzej, je sad zbiralne politike muzeja od ustanovitve naprej. Teritorialno obsega območje nekdanje habsburške monarhije, nemškega cesarstva, dežel zahodne in jugovzhodne Evrope ter drugih ozemelj.
Kako so pridobivali medalje?
Medalje so bile pridobljene z odkupom, nakupom ali kot darilo v letih od 1898 do 1941, v obdobju Mestnega Ferkovega muzeja, ki je deloval v sklopu Muzejskega društva Ptuj. Ker zbirka ni nastajala sistematično, da bi pokrivali samo določeno oziroma izbrano območje in teme po področjih, vsebuje medalje različne kakovosti in materialov.
Ugotavljanje izvora starejšega gradiva, pridobljenega v času Mestnega Ferkovega muzeja pred letom 1945, je zaradi pomanjkanja podatkov zapleteno, saj gradivo ni bilo sproti dokumentarno urejeno, so pa sodelavci muzeja razstavljene spominske medalje in plakete proučili s pomočjo ustrezne strokovne tiskane in spletne literature.
Z izborom medalj na razstavi predstavljajo motive na njih, ki ponazarjajo področja in teme, značilne za obdobje od 17. do 20. stoletja. Te so posvetne ali svetne narave, obema področjema pa je skupno, da je medalja imetnika oziroma lastnika, ne glede na to, iz kako kakovostnega materiala je, spominjala na pomemben osebni ali družbeni dogodek, prireditev, kraj ali osebnost.
Razstavo so pripravili z muzejsko ekipo konservatorjev, fotografa, risarke in tehnične ekipe, k sodelovanju pa so povabili tudi zunanjega sodelavca zlatarja in restavratorja Christopherja Steidla Porento.
