Na Štajerskem pogled na vinograde in sadovnjake ni nič kaj obetaven, tudi letošnja pozeba marsikje usodna

Črne napovedi vremenoslovcev so se uresničile. Pridelovalci poljščin, sadja, zelenjave in vina se zaradi pozebe te dni držijo za glavo. 

Po prvih podatkih je najhuje na Štajerskem, kjer so največ škode utrpeli predvsem sadjarji in vinogradniki. Ponekod v izpostavljenih zatišnih legah je uničen skoraj ves pridelek. 

Vinogradnik Damjan Kaučič v svojem vinogradu za potrebe gostišča goji vinsko trto. V ponedeljek zjutraj ga je ob obhodu skozi vinograd pričakala srce parajoča slika – že tretje leto zapored jim je pridelek vzela pozeba.

»Glede na lanske in predlanske izkušnje si lahko mislim, da bo letos pridelek samo ena četrtina ali ena tretjina, več ga ne bo. Prizadete je največ sorte chardonnay in laški rizling. Bolj kot gledam, pa vidim, da v bistvu ni izbiralo, je kar šlo po vseh sortah,« razlaga Kaučič.

Posledice pozebe so že dobro vidne - kabrnki in listje so požgani in povešeni, tkiva popolnoma propadla.

Prizadeta je cela država

Pozeba je v Sloveniji postala že skoraj vsakoletni pojav, a letošnja bi lahko bila po prvih ocenah vsaj v Podravju med najhujšimi v zadnjih letih. 

»Zagotovo je ena najhujših. Prve informacije iz terena nekako prihajajo iz celotne vinorodne dežele Podravje – niti en del vinorodne dežele ni ostal nepoškodovan. Prav tako pa je pozeba prizadela tudi vinogradnike iz vinorodne dežele Posavje pa tudi iz Primorske. Tako da je ta pozeba praktično prizadela celotno državo,« pojasnjuje Marko Breznik, specialist za vinogradništvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor.

Domačega sadja bo letos ponovno manj

Letošnja sezona se je začela zelo hitro – rastline so se zaradi neobičajno visokih temperatur za začetek pomladi hitro prebudile. Sadna drevesa so po večini že prešla iz faze cvetenja in razvila plodove.

Čeprav na prvi pogled razsežnosti pozebev sadovnjakih niso vidne, pa je nekoliko drugačna slika v notranjosti samih plodov, kjer so vidni rjavi madeži. 

Tudi pri Toševih so spomladanskih pozeb že vajeni, jih pa žalosti, da bo to leto ponovno na voljo manj domačega sadja.

»Načeloma je to že neka stalnica za nas, od leta 2016. Sicer imamo zavarovane sadovnjake, je pa res, da od zavarovalnine še nihče ni obogatel,« pravi Tomaž Toš iz Sadjarske kmetije Toš.

Za oceno škode je še prehitro

O obsegu škode bomo lahko govorili šele čez dva do tri tedne, ocenjujejo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor.

»Sigurno pa je bilo to območje Podravja v tem času bilo bolj prizadeto oziroma so plodovi bolj poškodovani. Predvsem okrog vitomarškega območja proti Ormožu in Svečina s Kungoto ter določeni deli okrog Maribora,« opisuje Andrej Soršak, strokovnjak za sadjarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor.

Dejstvo, da kupcem letos ne bo veliko za ponuditi, pridelovalci sprejemajo s težkim srcem. Skrbijo pa jih tudi vse pogostejši vremenski ekstremi.

»Pridejo toče, ki so tudi stalnica vsakega leta. Lani sploh je bila ekstra. Tako, da ja – počasi je že vprašanje smisla, se truditi ali ne z vinogradi,« razlaga Kaučič. 

»Sicer mi ne radi jamramo, upamo, da bo ostalo. Bomo se že potrudili, da bomo prodali, upamo, pa da bo ostalo vsaj nekaj gor,« pravi Toš.

Pogled na vinograde in sadovnjake tako tudi letošnjo pomlad ni nič kaj obetaven.