Konec februarja se je, na predlog ministrstva za javno upravo, prvič sestala koordinacijska skupina za reorganizacijo in posodobitev poslovanja upravnih enot v Sloveniji.
Napovedali so, da naj bi se v prihodnje s pomočjo reorganizacije zmanjšalo število upravnih enot v Sloveniji, in sicer iz 58 na 12, ostale upravne enote, ki so danes opolnomočene, pa bodo tako imenovane izpostave, kjer se ne bo dalo urejati ne gradbenih dovoljenj ne zadev za tujce.
Vzrok za zmanjšanje upravnih enot pa naj bi tičal v tem, kot je povedala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, da so naše upravne enote po velikosti in obremenjenosti neenake in da želijo z reorganizacijo poskrbeti tudi za kadrovski manko.
»Upravne enote, ki so neposreden stik države z državljani, so neenake, tako po bremenih kot tudi po načinih dela. Ministrstvo bo zato pristopilo k spremembam, katerih glavni cilj bo doseči večjo fleksibilnost zagotavljanja upravnih storitev tam, kjer bi se za te izkazovale največje potrebe,« je izpostavila.
Bo to doletelo tudi finančne uprave?
Ob reorganizaciji upravnih enot pa se je začelo šušljati tudi o reorganizaciji Finančnih uprav Republike Slovenije.
V Sloveniji imamo 17 finančnih uradov, dva splošna, ostali so krajevni.
Tako imamo generalni finančni urad in posebni finančni urad v Ljubljani, krajevni pa so še v Brežicah, Celju, Dravogradu, Hrastniku, Kočevju, Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Postojni, na Ptuju, v Velenju.
Na finančni upravi so za Ptujinfo glede morebitne reorganizacije odgovorili skopo. Dejali so, da lahko na splošno navedejo, da finančna uprava stalno prilagaja svojo organizacijo in procese skladno s spremembami, ki jih narekujejo na primer spremembe zakonodaje, nova davčna tveganja, kadrovske razmere.
Obenem iščejo priložnosti za racionalizacijo in optimizacijo svojega delovanja, pri tem pa ves čas spremljajo izvedene spremembe in analizirajo izvajanje procesov ter sprejemajo potrebne ukrepe.
Suzana Lep Šimenko: Naj se opusti postopke za morebitno ukinitev
Suzana Lep Šimenko, poslanka iz vrst SDS, pa je letošnjega maja podala poslansko pobudo glede morebitnega ukinjanja finančnih uprav.
»Ukinjanje državnih organov v manjših mestih in občinah je nedopusten korak v smeri še večje centralizacije Slovenije in v škodo občank in občanov, ki ne živijo v večjih mestih,« je zapisala.
Predlaga, da ministrstvo za finance zagotovi nadaljnjo nemoteno delovanje Finančnega urada Ptuj in opusti postopke ali namere za morebitno ukinitev ali reorganizacijo finančnega urada na Ptuju. Tako se bi občankam in občanom močno poslabšala dostopnost do storitev.
Finančni urad Ptuj obsega območja upravnih enot Ormož in Ptuj, upravna enota Ormož je pristojna za 15.809 občanov, 16 občin in 81 naselij. Upravna enota Ptuj je pristojna za 68.478 občanov, 16 občin, deset krajevnih uradov in 207 naselij.
Posledično je finančni urad na Ptuju pristojen za skupno več kot 84 tisoč občank in občanov, je megalomanske številke tistih, ki bi jih reorganizacija prizadela, predstavila Lep Šimenko.
Minister tudi o digitalizaciji in elektronskem poslovanju
Klemen Boštjančič, minister za finance, pa je poslanci odgovoril podobno, kot je ministrstvo že podalo odgovor za Ptujinfo.
Odgovoril je, da finančna uprava stalno prilagaja svojo organizacijo in procese skladno s spremembami, ki jih narekuje zakonodaja, nova davčna tveganja, kadrovske razmere in še kaj.
Spregovoril pa je tudi o elektronskem poslovanju in digitalizaciji finančnih uprav. To omogoča vzpostavitev kompetenčnih centrov za posamezne odmere na zgolj eni ali nekaj lokacijah.
Gre za proces, ki podpira decentralizacijo, omogoča učinkovitejše izvajanje nalog. Dodajajo, da sčasoma uvajajo vse več možnosti, da storitve nudijo s čim manj fizičnimi obiski na lokacijah.
In kaj bo s ptujskim Fursom?
»Zadnje načrtovane spremembe, ki sledijo zgoraj navedenim ciljem in se nanašajo na Finančni urad Ptuj, bodo pomenile, da se bo število izvajalcev na tem uradu celo povečalo in se bo centraliziral proces za izdajo dovoljenj (KIDO obrazci), ki je med številčnejšimi prav na tem območju,« je zapisal minister.
Nadaljuje, da je iz tega možno zaključiti, da se prav te spremembe izvajajo s ciljem decentralizacije in z izvajanjem storitev, da bodo čim bližje davčnim zavezancem.
Starejše novice
