Vse pogostejši posnetki nasilja med otroki in mladostniki, ki krožijo po družbenih omrežjih, opozarjajo na perečo in dolgotrajno prezrto težavo – porast nevarnega vedenja med mladimi.
Posnetki mladoletnikov, ki brezčutno s pestmi, brcami in udarci obračunajo z vrstnikom. Napadi, v katerih učenci z orožjem streljajo po šolskih prostorih.
Nekoč le prizori iz tujine, so danes vse bližje.
»Na tovrstno problematiko nekateri intenzivno opozarjamo že skorajda 20 let. Problematika je kompleksna in večplastna, treba se je zavedati, da se je duševno zdravje otrok in mladostnikov v zadnjih 20 letih poslabšalo za celih 70 odstotkov,« razlaga strokovnjak za vzgojo Sebastjan Kristovič.
Mediji redno poročamo, stroka pa o problematiki razpravlja na okroglih mizah. Besed je bilo veliko, učinkovitih ukrepov pa skorajda ni.
Obravnava otok z nevarnim vedenjem
Z novim šolskim letom naj bi pod okriljem vlade zaživela skupina, ki bo obravnavala otroke z nevarnim vedenjem.
»Gre za skupino strokovnjakov, ki problem poznajo, ki se z njim že dovolj dolgo ukvarjajo, da lahko pristopijo k njegovemu prepoznavanju na najbolj primeren način,« pojasnjuje Vesna Švab, predsednica Slovenskega združenja za duševno zdravje Šent.
V skupini naj bi sodelovali tudi predstavniki pravosodnega, socialnega, zdravstvenega in seveda šolskega resorja.
»Je treba gledati vsakega otroka posebej, videti, kaj je naredil, imeti ustrezno sankcijo glede na dejanje, ne glede na leta,« razlaga Leonida Zalokar, direktorica vzgojnega zavoda Planina.
Kaj je vzrok nevarnega vedenja?
Ustanovitev skupine pozdravljajo tudi v centrih za socialno delo, kjer pa izražajo upanje, da bodo natančno določene tudi pristojnosti in naloge posameznih ministrstev in strokovnih služb.
»In pa zelo pomembno je, da potem znamo medresorsko pristopati na lokalni ravni, kjer smo strokovnjaki iz različnih področij, ki že delamo in bomo delali z otroki in mladostniki in njihovimi starši,« dodaja Valerija Ilešič Toš, direktorica Centra za socialno delo Spodnje Podravje.
Nevarno vedenje je sicer lahko posledica notranjega, biološkega ali pa zunanjega izvora.
»Povzročitelji so napačna vzgoja, morebitne travme, nefunkcionalna družina, nasilje v družini, vzgojna zanemarjenost otrok torej permisivnost, prekomerna izpostavljenost zaslonom in tako dalje,« pojasnjuje Kristovič.
Tudi starši, potrebni obravnave
Ena od prvih nalog skupine naj bi bila okrepitev programov pomoči na domu, saj, da so tudi starši takšnih otrok potrebni obravnave.
»Mislim, da je zelo pomembno tudi, da se dela s starši, kadar je recimo otrok povzročitelj nasilja, da se razišče njegovo socialno in družinsko okolje in da se starši zavežejo k temu, da bodo sodelovali in pristopili,« dodaja Ilešič Toš.
Odgovornost na otrocih in starših
Nižanju starostne meje za kazensko odgovornost otrok pa skupina sicer ni naklonjena.
»Vidim, ko v zavod pripeljejo stare devet, desetletne otroke, ki so prav tako koga zaštihali in imajo za sabo kruto dejanje, ki bi bili, če bi bili odrasli obsojeni - kaj pa pol, a bomo nižali v nedogled,« se sprašuje Zalokar.
»Zakonodajno bi morali urediti, da nekdo za to odgovarja, ker danes oseba, ki je stara do 14 let, počne, karkoli hoče in nihče za to ne odgovarja. Morali bi prevzeti odgovornost otroci in starši zaradi vzgojne zanemarjenosti,« pa dodaja Kristovič.
Čeprav se oblikovanje posebne strokovne skupine zdi korak v pravo smer, ostaja odprto vprašanje, ali bodo ukrepi dovolj hitri in učinkoviti, da zaustavijo naraščajoči val nasilja med otroki in mladostniki.
Strokovnjaki opozarjajo, da brez jasnih pristojnosti, medresorskega sodelovanja in konkretne podpore tako šolam kot družinam težav ne bo mogoče reševati celovito.