Tomaž Zaman, ki se je pred 12 leti z ženo preselil v Kobilje, je pred kratkim predstavil tipkovnico, na ustvarjanju katere je delal približno leto in pol. Programersko kariero je tako zamenjal za ustvarjanje strojne opreme, natančneje za tipkovnice.
Ob preselitvi mu je bilo pomembno zgolj to, da ima dostop do interneta
»Žena je iz Kobilja in sva se preselila v hišo njenih staršev, v eno nadstropje. Za preselitev sva se odločila, ker se nama bolj izplača iz ekonomskega vidika,« je za Sobotainfo razložil razloge za selitev.
Pri selitvi mu je bila pomembna zgolj ena stvar: »Meni je bilo važno zgolj to, da imam internet.«
Svet programiranja zamenjal za strojno opremo
Tomaž Zaman je v najstniških letih delal v livarni aluminija, v zgodnjih dvajsetih pa ga je zaneslo v svet programiranja, kjer si je v kratkem času ustvaril odmevno podjetniško zgodbo.
V nadaljevanju pa je odločil svet programiranja zamenjati za ustvarjanje 'nekaj fizičnega': »V zgodnjih dvajsetih me je zaneslo v programiranja, kmalu pa sem se same kode naveličal in želel sem si ustvariti nekaj fizičnega.«
»Ker so bile tipkovnice moj hobi, je bil najbolj naraven korak, da grem v strojno opremo, v tipkovnice same,« je še pojasnil.
Želel čim več slovenskih partnerjev in tipkovnico manjšega formata
Zaman je tako po letu in pol dela, ustvaril tipkovnico z imenom Mono. Glavnino ohišja sestavljajo trije deli, vsi pa so ustvarjeni iz aluminija.
Želel si je manjše tipkovnice: »Tisto, kar sem želel, je, da je manjšega formata, da ni čez pol mize, ker takšne tipkovnice ne rabim. Tipkovnica je v formatu 65 procentov.«
»Ohišje je iz aluminija, da tipkovnica ne 'pleše' po mizi, želel sem tudi, da je zvok prijeten, poleg tega pa se da vsako tipko enostavno spremenit v kaj drugega,« je o glavnih željah za tipkovnico povedal za Sobotainfo.
Najbolj je ponosen na tiskano vezje, katerega sredica je črna, zaščitni lak pa transparenten, pri razvijanju pa je sodeloval nekdanji inženir iz ASML-ja.
Veliko mu pomeni, v kakšnem okolju nastanejo komponente za tipkovnico
Sam si je želel, da je tipkovnica izdelana doma v Sloveniji: »Ni to nek patriotizem v ozadju, ampak to, da imam človeka blizu, da imam kontrolo kakovosti.«
»Želim si, da je človek ali podjetje blizu, da si lahko grem tja pogledat v kakšnem okolju zadeva nastaja, z kakšnim odnosom do dela, do zaposlenih, ker mi to veliko pomeni,« je še pojasnil.
V nadaljevanju tudi želja po ustvarjanju bolj ugodnih tipkovnic
Želi si pokazati, da zna: »Prva stvar je ta, da si ime ustvarim na tem področju, mednarodno. Namen je, da pokažem, da lahko in da znam.«
V nadaljevanju tudi želja po ustvarjanju bolj klasičnih tipkovnic z aluminijastim ohišjem, ampak cenovno bolj ugodne in po ustvarjanju brezžičnih tipkovnic: »Potem druga stvar pa je, da ustvarim tudi brezžične tipkovnice, na tem tudi že delam. Vse bo v nadaljevanju odvisno od prodaje.«
Starejše novice
