21. februarja obeležujemo mednarodni dan maternega jezika. Letošnji je že 24. leto zapored, tema pa je »Večjezično izobraževanje – nujnost preobrazbe izobraževanja«.
Unesco je 21. februar za mednarodni dan maternega jezika razglasil leta 1999. Na ta dan leta 1952 so bengalski študentje protestirali. Zahtevali so, da se tudi bengalščina kot njihov materni jezik uradno uporablja.
Nekateri so med protesti umrli. Z razglasitvijo mednarodnega dneva maternega jezika želijo pri Unescu spodbuditi kulturno in jezikovno raznolikost po svetu in večjezičnost.
Večjezično izobraževanje mora temeljiti na maternem jeziku
Materni jezik je prvi jezik, ki se ga otrok nauči od staršev. V tem jeziku najlažje govorimo in izražamo svoje misli. Na svetu poznamo več kot 6000 različnih jezikov, vendar pa 40 odstotkov prebivalstva še vedno nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki ga govori in razume.
Ker pa pomen večjezičnega izobraževanja narašča, slednje napreduje, zlasti v zgodnjem šolanju in vsakdanjem življenju, so v luči letošnjega mednarodnega dneva maternega jezika zapisali na spletni strani Unesca.
Unesco spodbuja in promovira večjezično izobraževanje, ki temelji na maternem jeziku. Takšna vrsta izobraževanja se začne v jeziku, ki ga učenec najbolj obvlada, pozneje pa k svojemu znanju postopoma dodaja še druge jezike. Takšen pristop omogoča učencem, pri katerih je materni jezik drugačen od učnega, da premostijo vrzel med domom in šolo, odkrijejo šolsko okolje v novem jeziku in se posledično bolje učijo. Večjezičnost prispeva k razvoju vključujočih družb, ki omogočajo, da kulture soobstajajo in se medsebojno oplajajo.
Zato je tema letošnjega 24. mednarodnega dneva maternega jezika »Večjezično izobraževanje – nujnost preobrazbe izobraževanja«.
Nekatere skupine prebivalstva še vedno izključene
Preoblikovanje izobraževanja z večjezičnim izobraževanjem, ki temelji na maternem jeziku, je v hitro razvijajočih se družbah nujno.
Kljub mednarodnim normativom, ki zahtevajo uporabo maternega jezika v izobraževanju, so nekatere skupine prebivalstva, kot na primer etnične skupine, domorodna ljudstva in drugi, še vedno izključene iz izobraževanja.
V skladu s temi normativi so države dolžne spoštovati, zaščititi in izpolniti pravico do izobraževanja, ki je dostopno in prilagodljivo. Izobraževanje mora biti tako na voljo tudi v maternem jeziku manjšin, so zapisali na spletni stani Unesca.
Večjezično izobraževanje za večjo kakovost izobraževanja
Večjezično izobraževanje povečuje kakovost izobraževanja, poudarek pa je na pomenu kulturne in jezikovne raznolikosti, učenja za življenje in medsebojnega razumevanja.
Takšno izobraževanje omogoča dialog in interakcijo med učenci pa tudi med učenci in učitelji. Dopušča sodelovanje in delovanje v smeri trajnostnega razvoja z omogočanjem dostopa do novih znanj in novih kulturnih izrazov ter tako zagotavlja globalno in lokalno interakcijo glede tradicionalnosti in avtohtonosti.
Potencial večjezičnega izobraževanja je velik. Preoblikovanje izobraževanja pa pomeni spreminjanje in dojemanje večjezičnosti tako, da se nanjo gleda kot na prednost za formalno in neformalno učenje, so še zapisali na spletni strani Unesca.
Ohranjanje jezikovne raznolikosti
Jeziki so zaradi vpliva na identiteto, komunikacijo, socialno integracijo, izobraževanje in razvoj strateškega pomena za ljudi in planet. Vendar pa so številni jeziki zaradi globalizacije vedno bolj ogroženi, nekateri tudi izginjajo.
Ko raznolikost jezikov zbledi, se s tem zmanjša kulturna raznolikost, izgubijo se priložnosti, tradicije, spomini, edinstveni načini razmišljanja in izražanja, ki so del dragocenih virov za zagotavljanje boljše prihodnosti.
Unesco opozarja na pomen varovanja avtohtonih jezikov, saj je ogroženih je kar 43 odstotkov vseh jezikov, ki se govorijo po svetu.
