Zaposlovanje tujcev v Domu upokojencev Ptuj ni prineslo pričakovanih rezultatov, pomanjkanje kadra v slovenskih domovih za starejše pa je medtem doseglo najnižjo točko.
Direktorji domov za starejše opozarjajo, da je zanimanje za zaposlitev v teh ustanovah lani doseglo rekordno dno.
»Verjetno si težko kdo predstavlja, kaj pomeni jutro, ko se sestaneš s svojimi zaposlenimi, ki jih ni dovolj. Ko jih naenkrat ni dovolj in ti zaposleni rečejo, jutri ne bomo zmogli več delati. Ko v bistvu pritečejo tudi solze od napora,« je povedal Marko Slavič, direktor Doma Danice Vogrinec Maribor.
Vse manj je tudi ljudi, ki bi želeli delati za plačo le malo višjo od minimalne.
»Mi vabimo tudi na sejme, delodajalce, ki so solidni in spoštujejo delovnopravno zakonodajo in nudimo pomoč, če iščejo poseben kader, ki ga v Sloveniji ne morejo najti, tudi v teh državah. Kljub naporom, da bi pridobili kandidate iz drugih držav, pa se mnogi pred nastopom dela premislijo,« je povedal Tomaž Žirovnik, direktor Urada za delo Ptuj.
Potrdil je, da so v Domu upokojencev Ptuj na kariernem sejmu v Bosni in Hercegovini našli primerne kandidate, vendar so si ti še pred začetkom dela premislili. Nekateri tudi zato, ker so dobili domotožje.
Stroški z uvajanjem tujih delavcev višji, kot če bi bolje plačali slovenske delavce?
Domovi za starejše so tako začeli iskati nove rešitve. V Domu upokojencev Tabor v Ljubljani so se odločili za zaposlitev šestih delavk iz Nepala.
Pri sporazumevanju jim bo sprva pomagala umetna inteligenca. Vendar pa Slavič opozarja, da to predstavlja izjemno nestabilnost in številne izzive.
»Prvič - ogromne stroške, ki so s tem povezani, prilagoditev delovnih okolij, zagotavljanje namestitev. Hkrati uvajamo rešitve preko umetne inteligence, ki bo prevajala tuje jezike. In ko me bo kdo prepričal, da je strošek, ki je povezan s tem večji, kot bi bil, če bi plačali zaposlene, ki opravljajo nenormalno zahtevno delo, potem me zanima, kak bi bil odgovor.«
Stanovalci v domovih za starejše imajo mešane občutke glede zaposlovanja tujih delavcev.
Cecilija Embreuš, stanovalka Doma Danice Vogrinec, je ob tem povedala: »Nekaj bi si že pomagali, drugo ne moreš. Če bi dobre bile, nekatere so zelo dobre.« Po drugi strani pa Alojzija Dobnik ni bila tako prepričana: »To pa bi me res motilo, bi se težje sporazumevali, jaz nisem več mlada.«
Tudi nekateri drugi stanovalci so izrazili podobne pomisleke, vendar so se drugi strinjali, da bi bilo treba tujcem pomagati, da se naučijo slovenskega jezika.
Ivanka Simonič, stanovalka Doma Danice Vogrinec, je dejala: »Mislim, da bi jim morali pomagati. Če imajo voljo, bi jim morali pomagati, bo vsak nekaj pridobil. Mislim, da je to zelo pozitivno, če hočejo se malo naučiti našega jezika.«
Ključno je, da se čim prej naučijo slovenskega jezika
Podatki iz ankete, ki jo je izvedla Skupnost socialnih zavodov Slovenije, so pokazali, da v slovenskih domovih za starejše dela šest odstotkov tujcev, večinoma iz nekdanje Jugoslavije. Kljub temu pa jim še vedno manjka vsaj 1000 zaposlenih, predvsem v zdravstveni negi.
V Sloveniji je sicer zaposlenih že več kot 160 tisoč tujcev, vendar pa danes prihajajo predvsem cele družine, medtem ko so nekoč prevladovali mlajši moški, ki so delali v gradbeništvu.
»Je treba malo širše nagovarjati strokovnjake in specialiste iz posameznih področij – da je življenje v Sloveniji lahko prijetno, lepo. Da je omogočeno marsikaj, kar mogoče v njihovih državah pa ni – od varstva, do šolstva, do zdravstva, to so vse zadeve, ki marsikoga pritegnejo, da se preseli v Slovenijo. To je potrebno nagovarjati, to integracijo,« je dodal Žirovnik.
Sogovorniki so se strinjali, da je ključno, da se tujci naučijo slovenskega jezika, še posebej v domovih za starejše, kjer stanovalci še posebej cenijo domačnost.
