Profesorica ob kulturnem dnevu opozarja na kronično utrujenost, preobremenjenost in izgubo ustvarjalnosti med slovenskimi dijaki ter primerja domači šolski sistem s praksami severne Evrope.
Mariborska profesorica Katarina Goričan ob kulturnem dnevu opozarja na kronično utrujenost, preobremenjenost in izgubo ustvarjalnosti med slovenskimi dijaki ter primerja domači šolski sistem s praksami severne Evrope.
Na kulturni dan, ko bi morali praznovati ustvarjalnost, domišljijo in radovednost, se vse glasneje odpira vprašanje, ali slovenska šola mladim to sploh še omogoča. Profesorica Katarina Goričan, ki poučuje že 25 let, opozarja, da dijaki ne živijo več, temveč le še zadržujejo dih do mature.
»Vsak dan vas gledam, zaspane, blede, izčrpane. In vsak dan me boli,« zapiše profesorica, ki sistem opisuje kot neizprosen in tog, usmerjen predvsem v pomnjenje, enoznačne odgovore ter nenehno preverjanje znanja.
Šola kot stalni vir stresa
Učenje na pamet, testi, spraševanja, seminarske naloge in stalni pritisk priprav na maturo telo zazna kot nevarnost.
»Srce hitreje utripa, dlani se potijo, možgani kričijo: BEŽI!« opisuje odziv mladostnikov.
Po njenih besedah dijaki zato bežijo, najprej na stranišče, nato iz razreda, vse pogosteje pa tudi iz šole. Špricanje in neopravičeno izostajanje nista izjema, temveč simptom.
Podatki za Slovenijo so po njenem mnenju zgovorni:
- 63 odstotkov mladih navaja šolo, kot glavni vir stresa,
- 59 odstotkov poroča o socialni izčrpanosti,
- skoraj vsak deseti dijak izostaja brez opravičila,
- pet do deset odstotkov jih razvije šolsko fobijo.
Med dijaki narašča tudi raba zdravil za motnje pozornosti, kot sta Ritalin in Concerta, Slovenija pa ima po raziskavi ESPAD 2024 najvišjo tvegano rabo kanabisa med 15–16-letniki v Evropski uniji.
Prezgodnji začetek pouka in kronično pomanjkanje spanja
Profesorica se sklicuje tudi na ugotovitve nevroznanosti. Mladostniški možgani zaradi biološkega zamika spanja realno ne morejo zaspati pred 22.50 in se zbuditi pred 8.00, da bi lahko naspano funkcionirali.
»Če mladostnika zbudimo ob šestih zjutraj, je to primerljivo s tem, da bi odraslega zbudili ob drugi ali tretji uri ponoči,« opozarja.
Kljub temu se pouk v Sloveniji večinoma začne ob 7.00 ali 7.50, dijaki pa imajo hkrati 14 do 18 predmetov, 30 do 34 ur pouka na teden, šest do osem ur sedenja v šoli ter dodatno učenje doma.
Prostega časa skoraj ni, psihološka pomoč pa pogosto ni dostopna.
Primerjava s severom Evrope
Kot protiutež navaja Finsko in Estonijo, ki sodita med države z najboljšimi rezultati na področju ustvarjalnega mišljenja in hkrati z visoko stopnjo zadovoljstva učencev.
Tam pouk večinoma poteka:
- od 9.00 do 14.00,
- s pet do osem predmeti,
- 20 do 25 ur pouka na teden,
- z manj ali nič domačimi nalogami,
- več gibanja, časa za sprostitev in poglobljeno znanje.
Psihološka pomoč je del vsakdanje šolske podpore in je dostopna že ob prvih znakih težav.
Sistema ne morejo spremeniti sami
Profesorica poudarja, da kritika ni uperjena proti učiteljem.
»Imamo krasne, predane učitelje, ki se res trudijo, a sistema vseeno ne moremo spremeniti sami,« zapiše.
Na koncu profesorica poziva starše, naj odložijo telefone in si vzamejo čas za otroke, širšo javnost pa, naj prepozna nujnost korenite spremembe šolstva.
