Stavba, ki močno vpliva na ptujsko veduto skriva tudi bogato zgodovinsko ozadje

| v Lokalno

Mestni stolp na Ptuju predstavlja simbol mestne moči in zgodovinske dediščine.

Mestni stolp na Ptuju, ki kraljuje nad mestom že stoletja, ni le arhitekturna lepota, ampak tudi ključna zgodovinska in kulturna dediščina.

Mestni stolp je najpomembnejša arhitekturna značilnost Ptuja, ki občutno oblikuje mestno veduto. 

Stolp je bil postavljen v samem središču starega mestnega jedra, na Slovenskem trgu, kjer je že stoletja nepogrešljiv del mestne krajine.

Kot je zapisano na portalu Discover Ptuj je prvič bil omenjen v mestnem statutu iz leta 1376, v obdobju gotike. To dokazuje, da ima Ptuj dolgo in bogato tradicijo.

Leta 1556 je mestna oblast Ptuja naročila italijanskemu gradbeniku Antoniu de Pivo, naj na mestu starega stolpa zgradi novega.

Stolp, zgrajen v renesančnem slogu, je sprva imel pet nadstropij in bil prekrit z dvokapno streho, ki pa je kmalu po požaru leta 1705 postala nevarna, zato so se meščani odločili, da ga znižajo za eno nadstropje. 

Stolp je takrat prejel prepoznavno čebulasto streho, ki jo vidimo tudi danes.

Mestni stolp kot funkcija zvonika

Ob požaru leta 1684, ki je popolnoma uničil zvonik cerkve svetega Jurija, se je mestna oblast odločila, da ne bo obnovila zvonika, temveč bo cerkvi podarila mestni stolp, ki je prevzel funkcijo zvonika.

Ta preobrazba je bila pomembna tako za cerkveni kot mestni življenjski prostor, saj je stolp začel opravljati novo simbolno in praktično vlogo v mestnem okolju.

Kot lahko preberemo na portalu Discover Ptuj je stolp zgrajen iz opeke, nadstropja pa so med seboj razdeljena s kamnitimi venci. Iz kamna so tudi nosilne lizene in polkrožne odprtine, ki se povečujejo iz nadstropja v nadstropje.

Do leta 1705 je v pritličju stolpa bila kapela Janeza Krstnika, v zahodni steni pa so vzidane tri parlerjanske maske iz 15. stoletja in relief Križanja iz 14. stoletja.
 

Najstarejši lapidarij na prostem v Sloveniji

Leta 1830 je mestni stolp pridobil še eno pomembno funkcijo.

Simon Povoden, zgodovinar in kaplan iz Ptuja, je v stolp vzidal rimske spomenike, ki jih je našel v območju nekdanje antične Poetovione.

S tem dejanjem je ustanovil prvi muzej na prostem v Sloveniji – Povodnov muzej, ki še danes služi kot pomemben del zgodovinskega raziskovanja in interpretacije rimske preteklosti tega območja.

Povoden je v stolp umestil različne kamnite spomenike, med njimi so deli civilnih in vojaških nagrobnikov, pepelnic, žrtvenikov, reliefnih posvetilnih plošč in kvadrov.

K muzeju sodijo tudi žrtveniki, postavljeni v nišah na severni strani cerkve svetega Jurija in Orfejev spomenik.

Povodnova razporeditev spomenikov na mestnem stolpu se je od leta 1830 do danes nekoliko spremenila, nekaj kamnov pa so že tudi pripeljali v ptujski muzej je zapisano na portalu Discover Ptuj.

Odprtje stolpa za javnost

V mesecu februarju 2025 se je odprl Mestni stolp za obiskovalce vreden obiska zaradi edinstvene mehanske ure z najstarejšim in najdaljšim lesenim urnim nihalom in dih jemajočim razgledom.

PREBERITE ŠE:

Preberite še

Komentarji

Komentarji

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Scena

Slovenija

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura