V Inštitutu 1. maj so v včeraj popoldne pripravili strokovni posvet na temo zdravstva in njene problematike v Sloveniji, z naslovom Slovensko zdravstvo med željami in realnostjo?
Na dogodku so sodelovali Erik Brecelj, vodja strateškega sveta za zdravstvo, Marko Bitenc, direktor in lastnik Kirurgije Bitenc, Zdravstvenega zavoda Zdravje, in Vlatka Rokvić, specialistka družinske medicine, Zdravstveni dom Ivančna Gorica ter prejemnica naziva Moja družinska zdravnica 2023.
Pogovor je vodila strokovna direktorica Inštituta 1. maj Anja Kopač.
Slovenija že več kot desetletje poskuša reformirati zdravstveni sistem, a neuspešno. Izzivi, povezani z dostopnostjo, financiranjem, medicinsko-zdravstvenim osebjem, organiziranostjo, učinkovitostjo, uvajanjem tehnoloških sprememb, interoperabilnostjo informacijskih sistemov, se s staranjem prebivalstva iz leta v leto le še poglabljajo.
Neenakosti v zdravstvenem varstvu se povečujejo in podaljševanje čakalnih dob postaja najbolj vidna posledica neuspešnih poskusov uvajanja nujno potrebnih sprememb.
Zadnje desetletje poskusov uvajanja sprememb bi lahko označili predvsem kot odsotnost jasne in usklajene vizije o prihodnosti slovenskega zdravstvenega sistema ter pomanjkanje pripravljenosti za skupno iskanje konsenzualnih rešitev med ključnimi deležniki sistema. Čas se nam počasi, a zanesljivo izteka.
Na posvetu so podali strokovno diagnozo stanja slovenskega zdravstvenega sistema in poskušali skupaj s sogovorniki poiskati nujne rešitve.
Uvodoma je Erik Brecelj poudaril, da bi »pacient moral biti v središču, vendar žal ni«. Ob tem je poudaril tudi, da govorimo na pamet in s čustvi in da v zdravstvenem sistemu »nimamo številk«.
Ob tem naj bi predvsem manjkalo natančnih analiz, denimo glede kakovosti v zdravstvu.
Glede vladnega predloga interventnega zakona v zdravstvu, katerega deli so v zadnjih dneh razburili javnost, pa je poudaril, da nihče ni videl dobrih plati zakona.
Tudi zdravnica Vlatka Rokvić, prejemnica naziva Moja družinska zdravnica 2023, se je dotaknila predloga zakona. Ta predvideva podaljšanje ukrepa dodatka 1000 evrov za specializante družinske medicine.
»Trenutno naš sistem ni prijazen niti do zdravnika niti bolnika. Vsi izgorevajo, zato ne morejo skrbeti za zdravje, ljudje tudi umrejo,« je poudarila.
Brecelj je ob tem dejal, da gre večina v tujino zaradi kaosa.
»Ta negativna reklama, ki jo vedno slišimo: umiramo, izgoreli … Ne morete pričakovati, da bo to zanimalo mlade. Negativna energija odbija, potrebna bi bila pozitivna reklama,« dodaja.
Rokvić: Mlade zdravnike zanima tudi, kakšna bo njihova plača, ko bodo zaključili specializacijo
Rokvić je opozorila tudi na razlike med specializanti družinske medicine, saj so se ukrepi nagrajevanja skozi leta spreminjali. Nekateri tako dodatka ne prejemajo, drugi prejemajo 20-odstotni dodatek, tretji pa dodatek v višini 1000 evrov. Sama meni, da mlade zdravnike zanima tudi, kakšna bo njihova plača, ko bodo zaključili specializacijo.
Mladina, ki konča gimnazijo, zna zelo dobro računati in si bo izračunala, da bo, če bo šla v kakšno drugo specializacijo, za dan, dva, dodatnega popoldanskega dela zaslužila celo plačo družinskega zdravnika, je opozorila.
Glede ugotovitev Varuha človekovih pravic glede dostopnosti pacientov do primarnega zdravstva, pa je poudarila, da so čakalne dobe v ambulantah družinske medicine neetične. V njeni ambulanti čakalnih dob ni, med razlogi pa je naštela dolgoletno poznavanje svojih pacientov, njihovo triažiranje, uporabo digitalnih orodij in celostni pristop. Čakalne dobe bi se po njenem prepričanju skrajšale tudi, če bi zdravniki na primarni ravni več uporabljali možnost konzultacij s specialisti drugih ravni.
Tako nekateri pacienti ne bi potrebovali nadaljnjega specialističnega pregleda.
Meni, da bi morali izobraževanje na medicinskih fakultetah omogočiti tudi študentom srednjih zdravstvenih šol, kot je veljalo nekoč. Ti zdravniki so po njenih besedah vrhunski zdravniki.
»Mi izgubljamo ljudi, ki želijo biti zdravniki,« je opozorila.
Razbremenitev družinskih zdravnikov direktor in lastnik Kirurgije Marko Bitenc vidi tudi v prenosu ukvarjanja z bolniškimi odsotnostmi na specialiste medicine dela, prometa in športa. V tem primeru bi bilo mogoče zvišati najnižje zapovedane glavarinske količnike za ambulante družinske medicine, je ocenil.
Brecelj: Rešitve vidim v zmanjševanju administrativnih bremen
Veliko pozornosti so reševanju težav na primarni ravni posvetili tudi v strateškem svetu, kjer so pripravili 89 ukrepov, je povedal Brecelj.
Sam rešitve vidi tudi v zmanjševanju administrativnih bremen, pomanjkanje medicinskih sester pa bi po njegovem prepričanju lahko zajezili z uvedbo specializacij v zdravstveni negi.
Bitenc: Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je zavarovanje za participacijo
Bitenc je prepričan, da je na smrt bolan slovenski bolnik v našem zdravstvu deležen vrhunskega zdravljenja, ostalo pa po njegovem mnenju »škripa«.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je po njegovem mnenju zavarovanje za participacijo, medtem ko nekatere druge države poznajo pravi ukrep participacije, torej obveznega plačila simboličnega prispevka ob vsakem obisku zdravnika.
Sam sicer ocenjuje, da obseg finančnih sredstev, namenjenih zdravstvu, ni problematičen. Ključni problem vidi v upravljanju zdravstvenih zavodov, saj da so menedžerji ujetniki sistema, v katerem imajo vse elemente vodenja določene v zakonskih ali podzakonskih aktih, nimajo pa nobenega orodja za spodbude produktivnosti.
Brecelj in Bitenc sta se strinjala, da uvedba normativov v zdravstvu ni orodje, s katerim bi izboljšali zdravstveni sistem.
Brecelj je še dejal, da med sabo ne sodelujemo dovolj, Rupić je izpostavila, da bi bila ključna detoksikacija zdravstvenega sistema, Bitenc pa meni, da bi bilo treba v okviru pravil, povečati sredstva Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije za lastno obratovanje.
Starejše novice
