Slika je simbolična.
Ptujski poslanec Jožef Lenart o nerazvitosti Haloz, Prekmurja, Goričkega. Kdaj bo država pričela z aktivnostmi regionalizacije in zakaj je ta do zdaj bila zavrnjena? Ima prste vmes Ljubljana?

Jožef Lenart je poslanec iz vrst stranke SDS, prihaja iz Mestnega vrha na Ptuju. Njegove poslanske pobude se tako, ni presenetljivo, v veliki meri nanašajo na volilno enoto, ki mu je podaljšala mandat v zboru. Tako se je tokrat na vlado obrnil z vprašanji glede ustanovitve pokrajin. 

V koalicijski pogodbi vlade - ta velja za dobo mandata, torej med leti 2022 do 2026 - je celotno poglavje pogodbe namenjeno policentričnemu regionalnemu razvoju in razvojni prostorski politiki. V tem delu so izpostavili tudi, da si bodo v dialogu prizadevali za regionalizacijo Slovenije. 

S pogodbo so se zavezali, da bodo ustanovili manjše število avtonomnih regij, ki bodo sposobne odgovarjati na izzive družbeno-prostorskega razvoja. Pospešiti si želijo postopke decentralizacije in dekoncentracije državnih institucij ter spodbujati medobčinsko sodelovanje. 

Dodali so, da bodo ponovno preučili financiranje občin, nekatere bi dobile vlogo regijskih središč. Izpostavili so tudi pomen financiranja razvojno prikrajšanih občin, obmejnih občin, gorskih ali kmetijskih občin. Zavezali so se tudi k spodbujanju poseljenosti podeželja. 

Pozabili na Haloze, Prekmurje, Goričko? 

Jožef Lenart, poslanec, se je zato odločil vlado opomniti na obljube koalicijske pogodbe. Izpostavil je dejstvo, da je severovzhodni del Slovenije v primerjavi z osrednjim delom precej infrastrukturno zanemarjen. Izpostavlja Haloze, Prekmurje, pa Goričko. Težava je izseljevanje s podeželja v mesta, delni vzrok pa so še zmeraj slabe cestne povezave, kot manjkajoča obvoznica Ptuj - Ormož. 

Pojan centralizacije je namreč 'domino efekt'. Pojavi se skupek delovnih mest, posledično je infrastruktura boljša, ceste lahko prenašajo več vozil, kar mestu, ki je na dobri strani centralizacije, prinese sredstva, s katerimi lahko občine postorijo še več - občine, ki so pa na drugi strani centralizacije, pa vse manj. 

»Pogoj za to, da bi se država enakomerno razvijala, je tudi ustanovitev pokrajin,« je jasen Lenart. 

Regije zagovarjala tudi ministrica, kje se zatika? 

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je na svoji predstavitvi v državnem zboru zagovarjala ustanovitev dvanajstih pokrajin, ki bi nastale iz dvanajstih statističnih regij. 

»Meni je znano, da že vrsto let ni političnega soglasja glede tega, kaj bi pokrajine, morebitne pokrajine, naj počele; ni soglasja niti o številu teh pokrajin, niti o mejah teh pokrajin, ampak vseeno, lahko pa razmišljamo, da te pokrajine mogoče ne bi bile politične pokrajine, ampak mogoče bolj administrativne pokrajine, ki bi opravljale neke upravne administrativne naloge, torej, naloge, ki bi jih prenašal tako iz države ravni, kot tudi z lokalne ravni, na regionalni razvoj,« je dejala na predstavitvi. 

Tudi lokalne skupnosti so predlagale regionalizacijo, a jo je vlada zavrnila. Pozivali so k ustanovitvi petnajstih pokrajin, mnenje vlade pa je bilo, da ta poteza ne bi doprinesla k pospešenemu razvoju države. 

»Prav tako je vlada kot razlog za ne podporo regijam, kot so jih predlagale lokalne skupnosti skozi predlog državnega sveta, utemeljila s tem, da ni primerno, da bi Ljubljana bila s tem predlogom prikrajšana in osamljena, ker bi postala samostojna pokrajina,« dodatno opominja Lenart. 

Ali predsednik vlade čuti vpliv Jankovića? 

Lenart je zapis zaključil z vprašanji, ki jih naslavlja na vlado. Od 3. februarja ima vlada trideset dni, da odgovori na vprašanja. 

Med drugim se Lenart s prvim vprašanjem opre na koalicijsko pogodbo in prej omenjeno poglavje, ki govori o decentralizaciji in regionalizaciji države.

»Ali je ta točka v koalicijski pogodbi mišljena bolj kot všečen slogan ali gre za zavajanje državljank in državljanov,« sprašuje vlado. 

Zanima ga tudi, kdaj in kako bo država pristopila k regionalizaciji, ali so morda že pristopili k aktivnostim ter zakaj je bil do danes vsak predlog za delitev na regije zavrnjen. 

Lenart pa se z enim od vprašanj opre tudi na mnenje nekdanjega predsednika državnega sveta Alojza Kovšce. Sprašuje vlado, ali je razlog za negativno mnenje na paket pokrajinske zakonodaje tudi vpliv Mestne občine Ljubljana in župana Zorana Jankovića na predsednika vlade Republike Slovenije? 

Starejše novice