Podatki Eurostata kažejo, da se je v državah Evropske unije v drugem četrtletju letošnjega leta z vlakom zapeljalo vsaj 2,4 milijarde potnikov.
V luči vse očitnejših podnebnih sprememb pa od držav gre pričakovati, da bodo spodbude za uporabo železniškega prevoza v prihodnje še nekoliko okrepile. Kot kaže, potencial za resnično trajnostno mobilnost v Evropi na splošno torej vidimo tudi v železniškem prometu – ne pa tudi v Sloveniji, kjer število uporabnikov zadnja leta celo upada.
Po podatkih Eurostata je pred desetimi leti pri nas z vlakom potovalo skoraj 16 milijonov potnikov. Do lani je to število upadlo na le 13 milijonov.
A zakaj pravzaprav?
Sanje o trajnostni mobilnosti
Neodvisni medij Pod črto se je v okviru Mednarodnega projekta Evropske mreže za podatkovno novinarstvo EDJNet lotil učinkovitosti slovenskega železniškega omrežja v primerjavi z državami EU in analiziral nekaj večjih ovir, zaradi katerih se ljudje ne odločajo za potovanje z vlakom.
Primerjali so dostopnost železniških postaj, ceno vozovnic in hitrost potovanja z vlakom ter ugotovil, da se Slovenija v splošnem dobro odreže na prvih dveh področjih bistveno slabše pa pri hitrosti.
Slovenske vozovnice so na področju srednjih relacij v primerjavi z drugimi državami razmeroma poceni, opažajo, relativno ugodne so tudi kratke relacije. Bistvena težava, kot je mnogim predobro znano, tiči v hitrosti potovanja.
Z vlakom bomo cilj načeloma dosegli hitreje kot z avtom na daljših relacijah in počasneje na krajših. Žal, v tako majhni državi dolgih relacij sploh nimamo, pri srednje dolgih poteh pa je vlak od avtomobila počasnejši le še na Hrvaškem.
Ponekod pa je še posebej izrazit tretji dejavnik, ki železniški prevoz dela tako neprivlačen, in sicer dostopnost železniških postaj.
V Podravju skoraj četrtina prebivalcev od železniške postaje oddaljenih pet kilometrov ali več
Pri potovanju z vlakom pomembno oviro namreč predstavlja tudi oddaljenost postaje od bivališča posameznika. Za tiste, ki se z vlakom vsak dan vozijo v službo, so minute, izgubljene z vožnjo do železniške postaje, še kako pomembne.
Neprofitni medij je na podlagi podatkov o lokacijah železniških postaj za 16 članic Evropske unije in razpršenosti prebivalstva izračunal povprečno zračno oddaljenost prebivalcev od najbližje železniške postaje. Pri tem so ugotovili, da se Slovenija s povprečno oddaljenostjo 4,3 kilometra uvršča v zlato sredino obravnavanih držav. So pa zato toliko bolj zaskrbljujoča velika razhajanja med posameznimi regijami znotraj države.
Železniške postaje so prebivalcem najbližje seveda v osrednjeslovenski regiji. Največje razdalje premagujejo Dolenjci, ki so od najbližje postaje v povprečju oddaljeni več kot osem kilometrov.
V Podravju povprečna oddaljenost medtem znaša 3,61 kilometra.
V Prekmurju je kar slabih 60 odstotkov prebivalcev od postaje oddaljenih pet ali več kilometrov, ugotavljajo v neodvisnem mediju Pod črto. V osrednjeslovenski regiji je takšnih le 12 odstotkov in pol prebivalcev, v Podravju pa 24,7 odstotka.
predraga infrastruktura, veliki stroski, prevec nesrec, prevec zaposlenih, "zlocinski" sindikati, izsiljevalci pravne drzave