Strojevodja o težkih nesrečah na tirih: Nikoli nisem vedel, kaj me čaka za koruzo

Železniške nesreče niso tragične le za žrtve, hudo breme nosijo tudi strojevodje, ki tragične trenutke podoživljajo vedno znova.

Železniški promet velja z eno najbolj varnih oblik prevoza, saj je vlak izjemno varno prevozno sredstvo, nesreče pa so zelo redke. A to ne velja za ostale udeležence v prometu, ki so udeleženi v trčenja ali druge nesreče z vlakom. Posledice so zanje pogosto tragične.

Z rekonstrukcijo železnice tudi večja nevarnost

V preteklih desetletjih v Pomurju skorajda ni bilo železniškega prometa in zaradi tega ni prihajalo do nesreč. Z dograditvijo železniške proge med Puconci in Hodošem in rekonstrukcijo odseka proti Ormožu je bila ponovno vzpostavljena železniška povezava z Madžarsko. Z vedno bolj intenzivnim prometom pa se je povečala tudi nevarnost, predvsem na številnih nivojskih križanjih ceste in železnice.

»Večjih železniških nesreč v Pomurski regiji ni bilo, vendar se z naraščanjem mednarodnega tovornega prometa skozi regijo po novi železniški povezavi z Madžarsko ta nevarnost nesreč povečuje,« ugotavljajo na Slovenskih železnicah.

»Zbil sem ga na bližnjo njivo«

Železniške nesreče se za ostale udeležence pogosto končajo tragično, a hude posledice nosijo tudi strojevodje, nam je povedal strojevodja Ciril Meško. Sam je prvo nesrečo doživel v Veržeju, a se je k sreči izšla brez smrtnih žrtev. Žal to ni veljalo za njegovo drugo nesrečo, ki se je pripetila že čez mesec dni. Na železniškem prehodu v Radencih je z vlakom trčil v avtomobil, ki je prečkal nezavarovan železniški prehod. Voznik avtomobila je takrat poškodbam podlegel.

»Tisto pa me je zelo prizadelo in ni bilo enostavno. Ko greš drugič z vlakom tam, so že sveče,« se težkih trenutkov spominja Meško.

Nikoli niso vedeli, kaj bo za koruzo

S podobnimi tegobami, kot Ciril, so se soočali tudi drugi strojevodje, ki so bili udeleženi v železniških nesrečah s tragičnim koncem.

»Vedno smo nekaj pričakovali. Kaj pa če za to koruzo ven kaj pride,« pripoveduje Meško.

Strojevodje so se o grozljivi trkih oziroma neljubih izkušnjah na tirih pogosto izpovedali svojim kolegom.

A številne posodobitve železniškega omrežja so v minulih letih marsikaj spremenile. Z ureditvijo izvennivojskih križanj železnic in ceste, financiranih s pomočjo evropskih sredstev, se je izboljšala varnost vseh udeležencev v prometu.

Med drugim smo se v naši okolici razveselili novih podvozov v Murski Soboti in Ormožu ter nadvoza v Ljutomeru. Prav tako je nedavno stekel promet skozi novozgrajen podvoz na Ljubljanski ulici v Maribori, nadgrajena pa je bila še železniška proga Maribor–Šentilj. Tako tudi Ciril danes veliko bolj uživa v vožnji potniških in tovornih vlakov:

»Sedaj ko voziš vlak, sploh nimaš občutka, da si šel čez prehod.«

Kljub temu, da projekti podprti v okviru evropske kohezijske politike predstavljajo enega izmed bolj oprijemljiv dokazov vpliva Evropske unije na vsakdanje življenje državljank in državljanov, pa se očitno tega, vsaj glede na raziskave, zaveda relativno malo Evropejcev. Namreč le dobra tretjina evropskih državljanov pozna projekte, ki so bili v njihovi regiji sofinancirani s strani različnih skladov v okviru evropske kohezijske politike. Tisti, ki pa te projekte poznajo, pa imajo do njih v veliki večini pozitiven odnos.

Konzorcij medijev TV IDEA, Sobotainfo.com, Mariborinfo.com in Ptujinfo.com izvaja projekt »Kohezijske zgodbe«, v okviru katerega bomo v prihodnjem obdobju predstavljali zgodbe ljudi, ki jim je evropska kohezijska politika spremenila življenje.

Več informacij o evropski kohezijski politiki v Sloveniji je na voljo na naslovu https://www.eu-skladi.si/.

Vsebina filma ne odraža nujno uradnega mnenja Evropske unije. Za navedene informacije in mnenja so odgovorni izključno avtorji filma.