V Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru danes odpirajo arheološki park, ki bo obiskovalcem omogočil nazoren pogled v preteklost.

V sklopu mednarodnega projekta PalaeoDiversiStyria so v  mariborskem botaničnem vrtu uredili arheološki park, ki poleg arheološke učne poti z rastlinami, ki so tu rasle pred 3.000 leti, zajema še razstavo Kako smo živeli z maketo hiše, v kakršnih so takrat živeli ljudje, poroča STA.

Gojenje in uporaba pozabljenih  avtohtonih rastlinskih sort

V sklopu čezmejnega projekta PalaeoDiversiStyria, ki poteka že od oktobra 2016, raziskujejo rastlinsko pestrost širše Štajerske od prazgodovine do odkritja Novega sveta. Ukvarjajo se z aktualnimi izzivi na področju kmetijstva in turizma, med drugim z revitalizacijo gojenja avtohtonih, a pozabljenih rastlinskih sort na tem območju in njihovo uporabo v sodobni kulinariki in turistični ponudbi, poroča STA.

Arheološka učna pot

Eden od rezultatov projekta je arheološki park, ki ga v Pivoli pri Mariboru slovesno odpirajo danes.

»Po treh letih dela odpiramo novo arheološko učno pot, ki prinaša obiskovalcem dodatnih štiri do pet hektarjev sprehodov, in multimedijski prostor, kjer si bodo lahko ogledali prazgodovino tega območja,« je za STA povedala Meta Pivec iz Botaničnega vrta Univerze v Mariboru.

Na novi parkovni površini so uredili sprehajalne poti z učnimi tablami, ki predstavljajo način življenja v času, ko je nastalo prazgodovinsko gomilno grobišče, ki so ga našli prav na tem mestu.

Prikaz življenja naših prednikov

Zasadili so rastline, ki so jih v preteklosti gojili ljudje na tem območju, v novi multimedijski sobi pa bo na ogled maketa hiše.

»Tu bo mogoče videti, na kakšen način so ljudje takrat gradili, kako so kuhali, kako so si izdelovali oblačila, katere rastline in drevesa so tam rasla in kako so si iz njih izdelovali razne pripomočke. Na ogled bodo tudi lončarski izdelki. V tistem času so namreč ljudje v glavnem uporabljali lončevino, stekla še niso poznali. Zanimivo je na primer kurišče, ki so ga naredili iz lončevine in je videti kot danes žar, « je za STA pojasnila Pivčeva.

Vzpostavili so tudi gensko banko starih sort žit in blagovno znamko Heriterra, pod katero tržijo prehrambene izdelke iz teh starih rastlinskih vrst.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice