Pred več kot desetletjem je pogumna vzgojiteljica naredila drzen korak, pustila je službo in se odločila, da na področju vzgoje in izobraževanja pusti svoj pečat.
Tamara Peklar Korošec je stopila iz cone ugodja in se podala na samostojno pot v vzgoji in izobraževanju.
»Če nismo imeli otrok, nismo imeli denarja, nismo mogli otrok vzeti, ker odgovora nismo dobili. To je bil začarani krog in potem smo spet rekli gremo še enkrat zdaj. Drugič bomo znali. Potem pa je šlo samo navzgor,« je spregovorila o sprva težkih začetkih.
Ob strani ji je stal tudi partner Rado, ki se je odločil, da se skupaj podata na to težko pot. V veliko oporo ji je bil tudi z izdelavo pohištva.
Zaradi pomanjkanja sredstev sta na začetku delovala kot Waldorfski vrtec, veliko sta se opirala na Waldorfsko šolo Ljubljana. Ob sprva zahtevnih začetkih, jima je s pomočjo staršev uspelo ustanoviti Zasebni vrtec Vilinski gaj, ki uspešno deluje že kar s tremi enotami.
»Moraš slediti svojemu, ker drugače nikamor ne prideš«
»S sedmimi otroki smo začeli, do konca novembra nisem imela pogodbe. V javnem vrtcu sem pustila službo. On je doma zaprl. Totalno v neznano sva šla, takrat sva že imela štiri otroke. Ampak glej, moraš slediti svojemu, ker drugače nikamor ne prideš,« je podelila vtise o začetku nove poti, ki velikokrat ni bila lahka.
Viktorinček je najmlajša enota, ki je začela delovati v času korone, ko se je v bližini zaprl vrtec Montessori. Da otroci in starši ne bi ostali na cesti, so se odločili, da prevzamejo te otroke. Ko pa za vse ni bilo dovolj prostora, so zaradi velikega povpraševanja odprli novo enoto.
Zasebni vrtec, ki ima pod svojim okriljem tri enote (Vilinski Gaj, Mezinčica in Viktorinček), danes skrbi za 84 otrok, zaposlenih imajo 16 ljudi.
Javni vrtci, ki čedalje bolj strmijo k potrošnistvu, so jo utesnjevali
Nezadovoljstvo z javnim sistemom vrtca, ki na otroka ne gleda kot na posameznika, je Tamaro privedlo odločitve. Sama ne verjame, da se otrok rodi kot nepopisan list papirja, zagovarja, da je ima vsak posameznik različne predispozicije, skladno s katerimi se ga tudi vzgaja.
O javnem sistemu vrtcev, kot ga poznamo danes, meni, da je preveč potrošniško usmerjen, kjer vzgojitelji in otroci niso deležni proste volje.
»Tam je samo servis in glede na to, da otroke najbolj vzgajamo z vzgledom, je zelo, zelo pomembno, kaj mi počnemo,« je razhajanja glede vzgoje izrazila ustanoviteljica zasebnega vrtca.
Tako v vrtcu dajejo poudarek na učenje preko čutov in gibanja. Otroci pomagajo pri pripravi hrane (mesijo kruh), se srečujejo s številnimi materiali in na ta način spoznajo svojo okolico. Odvečna hrana, ki nastane ob pripravi obrokov, se ne meče stran, temveč najmlajše že od malih nog učijo odgovornega ravnanja s hrano.
V vrtcu imajo biološko ali biodinamično pridelano hrano. Skupaj z vzgojitelji si otroci znajo pripraviti vse: »Riževo mleko, ovseno mleko si vse sami pripravljamo, tudi namaze delamo sami, ker to ni problem otroku zmleti čičeriko in zmešati.«
Kaj naredi dobrega vzgojitelja?
Najpomembnejša stvar pri delu z otroci je predvsem občutek za otroka, občutek do sočloveka, meni. Vzgojitelj si mora znati predstavljati delo, biti ustvarjalen in fleksibilen.
Izkušena vzgojiteljica pri tem predvsem izpostavlja pripravljenost do osebne rasti, vse ostalo se lahko pridobi tekom usposabljanja, za katerega pravi, da je odličen sistem, saj v treh mescih pokaže tako vzgojitelju kot njej ali je primeren kandidat za delo.
»Prvi moment, ki je najpomembnejši, je, kdo sem jaz kot človek. Ali sem vredna posnemanja?« je izpostavila.
Zamisel o spremembi financiranja zasebnih vrtcev privedla do Združenja zasebnih vrtcev
Pred štirimi leti se je pojavila ideja o spremembi v sofinanciranju zasebnih vrtecev, ki bi sprožila neugodne posledice tudi za njen vrtec.
»Bolj, kot sem brala, bolj mi je bilo slabo. Ena izmed glavnih idej je bila, da mi odžiramo otroke javnemu sistemu in imajo javni vrtci, to pomeni občinski vrtci, premalo otrok. Oni se ne bi vprašali, zakaj,« je o takratni zamisli povedala zgrožena sogovornica.
Ob tem ni mogla sedeti križem rok, na lastno pobudo je vzpostavila stik z 97 preostalimi zasebnimi vrtci in se povezala s starši. Z njeno iniciativo je nastalo Združenje zasebnih vrtcev Slovenije, ki se je s starši borilo proti prikrajšanju sredstev za vzgojo najmlajših.
Skupaj so se udeleževali protestov, poskušali pritegniti pozornost poslanskih skupin, ki so jim tudi predstavili svoja področja delovanja in s tem dosegli umik ideje o spremembi sofinanciranja. Vendar teh idej niso povsem dokončno zatrli.
Pri tem dodaja, da so sedaj močnejši, bolj povezani in tudi vedno bolj prepoznavni.
Princip delovanja
Zasebni vrtec Vilinski Gaj Ptuj sloni na spodbujanju otroške domišljije, tako lahko v njihovih vrtcih najdemo veliko nestrukturiranih materialov, ki najbolj krepijo otroško domišljijo in ustvarjalnost.
Ob tem ni nič določenega, otroci naredijo vse sami.
»To je ena od značilnosti, kar mi spodbujamo, to je prosta igra. To pomeni, da v tem času, ko se oni prosto igrajo, skoraj vsako stvar, ki jo želijo uporabijo,« je o poglavitnih načelih delovanja povedala vzgojiteljica.
Kako je videti otroško rajanje v zasebnih vrtcih?
Vzgojiteljica jim rada pripoveduje pravljice, medtem pa če je možno tudi štrika in kvačka. Pravljici sledijo pesmi, ki jih vzgojiteljica popestri z igranjem lire. Otroci se ob tem umirijo in zaspijo.
Vrtec temelji tudi na čutnem dojemanju sveta, vzgojiteljica velikokrat prižge kakšno svečo, ki poskrbi za meditativno vzdušje.
Kljub poudarku na svobodnem izražanju otrok, sta jasna tudi red in odgovorno ravnanje: »Potem tole ugasnem in otroci vedo, da ko to naredim, otroci spontano vstanejo in gredo. To ni treba nič razlagati ali karkoli, ker je ta ritem in oni so sigurni in točno vedo, kaj pride.«
Ob tem navaja, da kadar so otroci seznanjeni s potekom dneva, doživijo občutek varnosti, ki jim zagotavlja lažje ustvarjalno izražanje.
»Vedno je vse živo, nimamo nobenih kaset ali CD-jev ali USB ključkov ali karkoli je zdaj že,« je opisala otroški živ žav, ki lahko nastane tudi brez sodobnih naprav.
Vrtec ima enkrat na leto javni razpis, ponavadi februarja ali marca. Ob oddaji vpisnih listov starše povabijo na razgovor, s tem dobijo vpogled v delovanje vrtca in občutijo ali je ta ustrezen za njihove otroke.
Ob podpisani pogodbi se poravnajo stroški vpisnine, ki znašajo 100 evrov, s tem se otroku zagotovi prosto mesto.
