Po kritikah zaradi neprečiščenih cest se je župan Sašo Kodrič odzval z obširnim pojasnilom delovanja zimske službe in pozivom k strpnosti v izrednih razmerah.
Po obilnem sneženju, ki je v preteklih dneh pobelilo občino Majšperk, se je med občani hitro razširilo nezadovoljstvo. Številni so opozarjali na zasnežene in slabo prevozne ceste, ki po njihovih besedah niso bile očiščene pravočasno, nekatere pa naj bi ostale neprevozne še cel dan. Kritike so se vrstile tako na družbenih omrežjih kot tudi neposredno na naslov občinske uprave.
Na očitke in nezadovoljstvo prebivalcev se je zdaj odzval tudi župan Sašo Kodrič. Svojo izjavo za javnost je naslovil kot razmislek o tem kako nas snežne (neobičajne) razmere postavljajo na preizkušnjo.
Kodrič je v prvem delu izjave za javnost pojasnil, da imajo v občini Majšperk za izvajanje celoletnih vzdrževalnih del na cestah podeljeno koncesijo lokalnemu podjetju Avtoprevozništvo in gradbene storitve Žolger.
Kaj je v pristojnosti koncesionarja?
S podelitvijo koncesije se izvajalec zaveže, da bo vse naloge opravljal v skladu s pogodbenimi določili, plačilo pa prejme na podlagi dejansko opravljenih storitev, ne pavšalno. Med njegove ključne obveznosti sodi tudi zimsko vzdrževanje cest, ki vključuje pluženje in posipavanje kategoriziranih lokalnih cest, javnih poti ter javnih površin. Te se urejajo po vnaprej določenem prioritetnem seznamu, pri čemer imajo prednost javni objekti, interventne in povezovalne ceste ter višje ležeči deli občine.
V pristojnosti koncesionarja je tudi namestitev snežnih količkov, ki služijo predvsem njegovi varnosti oziroma označevanju plužnega koridorja. Ti niso namenjeni uporabnikom cest in zato ne predstavljajo obveznega dela zimskega vzdrževanja.
Gre za vsaj 200 kilometrov cest ...
Koncesionar razpolaga z 10 plužnimi enotami skupaj z vključenimi podizvajalci in obvladuje skupaj približno 200 kilometrov cest. V zimsko vzdrževanje sta vključena tudi oba traktorja in zaposleni režijskega obrata občine Majšperk.
Kodrič je povedal da rabijo ekipe za en obhod celotne občine, v običajnih razmerah med pet do sedem ur, v izrednih pa lahko tudi do 12 ur in več.
Z nenehnim delom na terenu bi tako opravili maksimalno tri obhode v dnevu, v normalnih razmerah, a to ni izvedbeno možno. Izvajalci potrebujejo tudi odmore in okrepčila.
Pluženje je potekalo po načrtu
Ob celodnevnem sneženju, kakršnemu smo bili priča v zadnjih dveh dneh, so bile zimske službe organizirane v dveh obhodih v 24 urah. V praksi so prve ekipe na terenu delovale skozi noč do približno 8. ure zjutraj, nato pa so se na teren znova vrnile ponoči in delale do današnjega jutra. Cilj je, da so ceste urejene do 5. ure zjutraj, čeprav po pojasnilih pristojnih v določenih primerih prihaja tudi do odstopanj od tega časovnega okvira, je pojasnil Kodrič.
Takšna organizacija dela je namenjena predvsem temu, da se prebivalcem omogoči varne odhode v službe, šole, vrtce ter po nujnih opravkih. Po navedbah občine so terenske ekipe svoje naloge opravljale skladno z dogovorjenimi postopki in so bile v času sneženja neprekinjeno prisotne na terenu.
»Po mnenju nekaterih na nepravem kraju, ob nepravem času, kar tudi razumem. Vsak vidi svoj del dovozne poti kot nujno in prioriteto, a vse ne gre. Nikakor ni 'šparanje' na tem področju vodilo, še najmanj na račun varnosti ljudi, udeležencev v prometu,« je zapisal župan.
Kaj je rešitev?
Župan se zaveda, da je rešitev povečanje plužnih enot, kadra, opreme in zmogljivosti, s čimer bi obvladovali teren občine v največ treh do štirih urah v najhujših razmerah.
»To je vsekakor rešitev na papirju in v praksi za vsaj take zimske razmere, kot jih imamo letos. Pa je to sodeč po zadnjih petih do desetih letih običajno stanje? Vsekakor ne, prej izjema. Ker sem zaposlen v gospodarstvu dodam še ta vidik. Imeti vso omenjeno opremo in razpoložljive vire na voljo zgolj za primer, ko bo ali če bo, je ideal in poslovni riziko, ki se glede na sicer vedno bolj mile zime (letošnja je po dolgem času izjema) kratko malo ne izplača, če ni zagotovila, da delo sploh bo. Smo torej pripravljeni na poseg v občinski proračun in zagotavljati te kapacitete na zalogo, zgolj za vsak slučaj, in se odreči drugim investicijam v cestno infrastrukturo? Dvomim.«
Zimsko službo praviloma spremljajo očitki o neučinkovitosti, prepočasnem odzivu in slabo opravljenem delu, pritožb pa se je v zadnjih treh letih nabralo toliko, da bi jih bilo za daljši roman, je še zapisal župan.
Trije večji preizkusi strpnosti za Majšperk
Namesto razumevanja in hvaležnosti delo ljudi, ki pogosto v neobičajnih urah skrbijo za prevoznost, prepogosto spremljajo napetost, nestrpnost in slaba volja, kar težko razume. V drugem delu izjave za javnost se je zato dotaknil osebnega razmišljanja o družbi in ljudeh.
»V naši občini smo imeli v zadnjih 14 dneh tri preizkuse strpnosti in potrpežljivosti. Daljši izpad električne energije, izpad ogrevanja v osnovni šoli in izrazito snežne razmere na cestiščih. Če pustimo ob strani, da so pristojne službe (tudi prostovoljni gasilci, civilna zaščita, koncesionarji, delavci Elektra …) garali na terenu. Kako smo se kot posamezniki odzvali? Kaj smo pozitivnega prispevali k temu stanju?,« se sprašuje župan in doda, da bore malo, razen negativnih komentarjev in blatenja odgovornih oseb.
Poziv k razmisleku
Kodrič je pozval k strpnosti in potrpežljivosti. Dejal je, da ta zapis ni opravičevanje ali iskanje izgovorov, temveč pojasnilo in poziv k razmisleku.
»Če pogledamo z distance na snežne razmere, ali s širokokotnim objektivom na svet, bo to stanje jutri, čez en teden, mesec še pomembno? Kaj je to v primerjavi s kriznimi stanjem po svetu ali če hočete v primerjavi z nedavnimi naravnimi katastrofami, ki smo jim bili priča tudi v Sloveniji? Kje so šele vojne, lakota, revščina,...
Obžalujem, da se toliko gneva zliva po odgovornih in izvajalcih zimskih služb v teh dneh, ne samo na lokalni ravni, ampak v celotni državi. V dneh, ko so božično novoletne želje o miru, sreči, zdravju še najbolj sveže. Izgleda, kot da so pozabljene in pohojene že s prvim zapadlim snegom.«