Ni skrivnost, da smo na Ptujskem že obravnavali več primerov fiktivnih prebivališč, pri čemer bi se naj v enem stanovanju drenjalo po več deset stanovalcev.
Fiktivna prebivališča so naslovi, kamor se lahko oseba fiktivno prijavi. Pomeni, da oseba na tem naslovu dejansko ne živi, le prebivališče ima prijavljeno. Ta prijava je preprosta, potrebujete le podpis lastnika nepremičnine.
To se je zgodilo tudi v Markovcih, ko je Marjan Šmigoc ugotovil, da je na njegovem naslovu prijavljena še vsaj ena oseba, ki je ne pozna.
Po informacijah Štajerskega tednika je družina Šmigoc dejala, da jih je presenetilo to, da naj bi ta oseba živela na njihovem naslovu, a za tuje ime na kuverti, ki je priromala v Markovce, še niso slišali.
A ne le on, tudi Marjanova soseda Nada Peršuh je presenečena ugotovila, da bi naj na njenem naslovu živelo še več ljudi - teh, seveda, ni poznala, prijavljeni so bili fiktivno.
Imajo fiktivni 'cimri' pravice?
Pri tem se poraja vprašanje, ali imajo fiktivni sostanovalci pravice. Bi torej lahko izterjali denar, imajo kakšne pravice dedovanja?
Za Štajerski tednik so na ptujski upravi enoti pojasnili, da take osebe nimajo pravic do dedovanja, prav tako ne ovirajo prodaje nepremičnine.
Kako preverim, kdo je prijavljen na mojem naslovu?
Lastnik ali solastnik nepremičnine pa upravičen do podatkov o vseh posameznikih, ki imajo prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na tem naslovu.
Podatke lahko dobite za obdobje lastništva ali solastništva te nepremičnine.
Za te podatke lahko zaprosite katerokoli upravno enoto v Sloveniji ali ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, da vam posreduje podatke o posameznikih, ki so prijavljeni na določenem prebivališču.
Upravičeni ste do podatkov, kot so ime in priimek prijavljene osebe, leto rojstva in vrsta prebivališča .
Vlogo za te podatke lahko oddate elektronsko ali osebno na upravni enoti, a ne brez stroška. Da izveste, ali na vašem naslovu uradno prebivate le vi, morate plačati tri evre.
