Nedavno je agrarni ekonomist Aleš Kuhar z ljubljanske biotehniške univerze v javnosti predstavil koncept tako imenovanih »letečih prašičev«.
Preučeval je fenomen slovenskega trga s svinjskim mesom. Časopis Vestnik je povzel besede Kuharja, da je bilo leta 2019 po uradnih podatkih v Sloveniji zaklanih okoli 250 tisoč prašičev. Uvozili smo 86 tisoč tekačev in to bi pomenilo, da je bilo skupno zaklanih živali skoraj 164 tisoč doma skotenih prašičev.
Po podatkih omenjenega leta pa je bilo v Sloveniji 303 tisoč doma skotenih pujsev.
Po Kuharjevih izračunih je torej izginilo 139 tisoč domačih prašičev.
Številka, ki je pretirana
Kuhar je za Ptujinfo pojasnil te besede in dejal, da številke niso odraz čisto realnega stanja, saj gre za oceno. V Sloveniji namreč nimamo evidence, kjer bi natančno vodili te številke, pravi. Tako je na vsako plemensko svinjo zaračunaval 30 mladičev.
Ta številka, pove tudi sam, je pretirana. Po besedah Darje Prevalnik s ptujske enote Kmetijsko gozdarskega zavoda Slovenije ima svinja v dobrih razmerah približno dvajset pujskov, v slabših pa tudi le deset ali petnajst.
Črna borza prašičev na Ptuju ali pujski, ki jih v resnici ni?
Kasneje so se v javnosti pojavile informacije, da na Ptuju celo deluje črna borza prašičev. To bi lahko pojasnilo visoko številko izginulih oziroma neevidentiranih prašičev.
Darjo Prevalnik iz ptujskega kmetijsko gozdarskega zavoda smo povprašali tudi o morebitni črni borzi prašičev na Ptuju.
»Vsako žival ob premiku spremlja spremni list, ki se da rejcu, enega pa ima prodajalec. Nato se vnese v Volos,« pove selekcionistka v prašičereji.
Tudi Prevalnikova je mnenja, da podatki, ki jih je navedel Kuhar niso realni. Tako bi naj Kuhar predvideval na trideset živorojenih pujskov na leto, a Prevalnikova pove, da iz slovenske reje pridejo približno na dvajset, slabše pa na petnajst. Mnenja je, da je prav tu odstopanje in rezultat velikega številka neevidentiranih pujsov, ki jih v bistvu ni.
Prevalnikova doda, da spremni listi spremljajo tudi prodajo preko raznih prodajnih aplikacij, kot je na primer Bolha. Kuhar pa pri tem opozarja, da se tudi na takih platformah prodaja meso, ki ni nadzorovane kakovosti in je del sive ekonomije.
Kuharja ne bi presenetilo, če bi bila črna borza prašičev tudi na Ptuju
Agrarni ekonomist sicer s črno borzo na Ptuju ni seznanjen. Pove pa, da sta v Sloveniji močni predvsem dve, ena v Celju in ena v Krškem.
Za Ptujinfo pa je dejal, da ga ne bi presenetilo, da bi bila kakšna tudi na Ptuju.
Posebno velik problem take prodaje pa je, da se potrošniki ne morejo zavedati kakovosti. Tako lahko rejec, ki prodaja na črno, kupi meso v Sloveniji ali tujini. Sledljivosti pri tem ni.
Cena svinjine pada, vezani smo na avstrijsko borzo
Med epidemijo je zaznati tudi padanje cen svinjine. Na ptujskem kmetijsko gozdarskem zavodu pravijo, da so naše cene vezane na avstrijsko borzo. Prevalnikova opozarja tudi, da zadnje čase cena svinjine res pada.
Ključna težava, s katero se soočajo rejci, je, da se v trgovini in mesnicah cene dražijo, rejci pa dobivajo vedno manj. Pri tem veliko vlogo odigra tudi potrošnik, ki mora dvigniti zavedanje o tem, kaj se znajde na njegovem krožniku.
Prevalnikova pojasnjuje, da epidemija na prodajo sicer ne bi smela imeti vpliva. Opaža, da rejci, ki so pogodbeno vezani, svojo svinjino prodajo, manjši, nepogodbeni rejci, pa imajo s prodajo težave.
Odzvalo se je tudi ministrstvo
Na špekulacije o močnem črnem trgu svinjine oziroma prašičev na slovenskih tleh pa se je odzval tudi Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Minister je o problematiki spregovoril za Radio Prvi. Pove, da so številke posledica stanja, v kakšnem smo danes.
»Mislim, da je prav, da si priznamo, da imamo problem,« pove minister.
Pove, da te številke letečih prašičev postanejo pomembne predvsem, ko govorimo o shemi »izbrana kakovost«. Namreč za prašičerejce se bo ta shema začela uporabljati takrat, ko bo v Sloveniji rojenih in zaklanih 190 tisoč prašičev. Zaenkrat jih je okoli 150 tisoč.
Trenutno pa ministrstvo že išče sistemske rešitve, ki bi onemogočile vsakršno možnost neevidentiranih prašičev.
Težava predvsem mali ali srednji rejci
Kuhar je v pogovoru za Ptujinfo dodal še, da so težava predvsem mali ali srednji rejci. V Sloveniji imamo le dva odstotka rejcev, ki imajo več kot petdeset prašičev.
Tako so po njegovih besedah »leteči prašiči« tisti, ki kot živorojeni pujski niso evidentirani, zakoljejo pa jih doma ali v neregistriranih klavnicah in jih prodajo naprej na sivem trgu.
Doda tudi, da je prašičereja v Sloveniji v zadnjih petnajstih letih radikalno nazadovala. Po njegovem mnenju imamo premalo velikih, tržno usmerjenih rejcev.
