Evropski parlament je odobril 672,5 milijardni mehanizem, ki bo namenjen podpiranju držav članic pri blaženju gospodarskega šoka, ki ga je povzročila pandemija koronavirusa.
Pandemija covida-19 je prinesla veliko gospodarsko škodo. Da bi si države članice Evropske unije hitro opomogle, je Evropski parlament odobril instrument za okrevanje in odpornost.
»S pomočjo Evropske komisije sta Evropski parlament in Svet skupaj sodelovala pri vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost, ki nam bo pomagal zaceliti rane tega časa ter nam pomagal, da se postavimo nazaj na noge,« je povedal Ana Paula Zacarias, portugalska državna sekretarka za evropske zadeve.
Delovanje mehanizma
Da bodo države članice lahko prejele podporo, morajo pripraviti načrte za okrevanje in odpornost, v katerih bodo predlagale reforme in projekte javnih naložb, ki bi lahko bili izvedeni do leta 2026.
Države morajo načrte predložiti do 30. aprila. V pričakovanju vzpostavitve tega mehanizma je iz Evropskega parlamenta moč slišati pozive, naj države članice dobro pripravijo nacionalne načrte za okrevanje in odpornost.
»Vse stoji ali pade na nacionalnih načrtih, ki jih pripravljajo države članice. Države morajo projekte izpeljati smotrno. Ne na pamet in ne brez jasne vizije,« pojasnjuje evropska poslanka Irena Joveva.
Kam bo investiran denar?
Temeljni namen odobrenega mehanizma je okrevanje po pandemiji in zmanjšanje gospodarske ter socialne razlike med članicami, kot tudi prispevati k zelenemu in digitalnemu prehodu.
»Načrt ima veliko noto solidarnosti in ta načrt omogoča več sredstev tistim, ki so bili v krizi bolj prizadeti. Kar je ključno, je to, da z investicijami, ki se skupaj z večletnim finančnim načrtom in sredstvi iz mehanizma izvedejo, lahko odgovorimo na ključno vizijo Evropske unije: zeleno, digitalno Evropo, gradimo na konkurenčnosti Evropske ekonomije. Pomembno je, da tudi odgovarjamo na socialno kohezivnost in predvsem, da odgovorimo na pomanjkljivosti, ki so se pojavile v tem času na področju zdravstva,« dodaja evropski poslanec Franc Bogovič.
Države morajo vsaj 37 odstotkov teh sredstev nameniti podnebnim ciljem in biotski raznovrstnosti, 20 odstotkov pa digitalnemu področju.
Slovenija bo iz tega mehanizma lahko črpala do 5,2 milijarde evrov, od tega do 1,6 milijarde nepovratnih sredstev.
