V Inštitutu 8. marec so se pred poletjem odločili, da bodo opravili raziskavo, povezano z draginjo.
Anketiranci so izpostavljali najrazličnejše stvari, predvsem dviganje cen hrane in položnic. Številni starši pa so izpostavili prikrite stroške šolanja v osnovni šoli.
»Ko smo začeli preučevati sistem zagotavljanja šolske prehrane, smo ugotovili, da je zagotavljanje šolskega kosila urejeno zelo slabo; cene so različne, število otrok, ki potrebujejo šolska kosila, vedno večje, cenzus za subvencioniranje pa jih dosega vsako leto manj - niti tistih družin, ki živijo pod pragom tveganja revščine, ne,« je izpostavila Maja Koražija iz Inštituta 8. marec.
Odločili so se, da to spremenijo celovito. Brezplačna kosila jim namreč predstavljajo pomemben korak k zmanjšanju socialnih stisk.
Šolska kosila neprofitna dejavnost
Pripravili so dva predloga zakonov, ki zagotavljajo brezplačna kosila za vse otroke, in za njih začeli zbirati podpise. Danes so v državni zbor vložili dva predloga zakonov. Zbrali so 6000 podpisov.
»Z zakonom o osnovni šoli vpeljujemo šolsko kosilo kot pravico za vse šoloobvezne otroke, z zakonom o šolski prehrani pa to pravico urejamo kot javno službo. To pomeni, da bodo šolska kosila postala neprofitna dejavnost vseh osnovnih šol, ob tem pa tudi ukinjamo outsorcing,« je razložila Mojca Lukan iz Inštituta 8. marec.
Predloge zakonov so z overjenimi podpisi vložili v državni zbor, zakona pa morata še čez redni zakonodajni postopek.
»Naša predloga zakonov bosta šla po rednem zakonodajnem postopku skozi vse tri obravnave v Državnem zboru, kjer verjamemo, da bodo vključena tudi različna ministrstva. Predlog zakona bo mogoče tudi amandmirati in če bo potrebno tehnično preoblikovati na najbolj ustrezen način,« je dejala Kristina Krajnc iz Inštituta 8. marec.
Podpora nevladnih organizacij
V kampanji za brezplačna kosila so prejeli podporo več nevladnih organizacij, med njimi Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Slovenske Filantropije, Amnesty Slovenije, CNVOS, Zveze prijateljev mladine Slovenije in drugih.
Tanja Matijašević iz Inštituta 8. marec je dogajanje komentirala: »Vsem je skupno zavedanje, da obstoječa ureditev ni pravična. Da diskriminira najranljivejše skupine in da se meja tistih, ki si šolska kosila v draginji lahko privoščijo, zvišuje.«
Napadi in zmerjanja
Podpisov pa ne bi mogli zbrati brez prostovoljcev, ki so stali pred upravnimi enotami po vsej Sloveniji.
»Še posebej moramo izpostaviti Staneta in Mojco v Velenju, ki sta cele dneve stala pred upravno enoto in Metko v Rušah, ki je preklicala vse, ki jih pozna, da so prišli oddat svoj podpis podpore. V Velenju se je zbralo pet procentov vseh podpisov,« je povedal Mark Užmah iz Inštituta 8. marec.
Žal pa so bili med kampanjo deležni tudi številnih besednih napadov in zmerjanja na družabnih omrežjih.
V Inštitutu verjamejo, da bodo skupnost gradili še naprej. Kot je povedala Tija Jakič, ki je del Inštituta 8. marec: » Ljudje so nas že sredi te kampanje spraševali kaj se bo dogajalo v prihodnosti. Naš dolgoročni cilj je ohranjati to čudovito skupnost in jo seveda tudi širit, saj nas čaka zelo delovna jesen.«
