Državna sekretarka na ministrstvu za naravne vire in prostor Lidija Kegljevič Zagorc je danes skupaj s predstavniki Direkcije Republike Slovenije za vode nadaljevala z obiski porečij v Sloveniji.
Drugo srečanje je potekalo na Štajerskem, kjer se je srečala s tukajšnjimi župani, prav tako so si ogledali stanje na vodotokih. Skupaj naj bi namreč pripravili nadaljnje ukrepe za večjo poplavno varnost.
Obiskali so tudi Mestno občino Maribor, kjer so predstavili izvedene ukrepe v letu 2023 na področju vodotokov in tudi plan sanacij rednega investicijskega vzdrževanja in investicij za leto 2024 in 2025.
Ministrstvo za naravne vire in prostor tako sledi vrsti terenskih obiskov, danes je bil eden izmed 16., ki je zajemal področje porečja Drave od Maribora in južno do Hrvaške meje.
Trenutno se v Podravju izvaja za 35 milijonov investicij
Kot je poudarila Lidija Kegljevič Zagorc, je cilj delovnih obiskov pregled izvedenih del v sklopu izrednih ukrepov in vzdrževalnih del ter oblikovanje predlogov za načrt sanacijskih in investicijskih del na vodotokih v letih 2024 in 2025.
Po njenih besedah so že pripravili seznam vseh možnih ukrepov v teh dveh letih, zdaj pa ga bodo posredovali še občinam, ki se bodo nanj lahko odzvale. Na podlagi njihovih odzivov bodo pripravili dokončen predlog ukrepov, ki jih bo v tem obdobju mogoče izvesti na terenu.
Država želi, tako pravi državna sekretarka, za izredne ukrepe po zadnjih ujmah, ki jih bodo zaključili predvidoma do marca letos nekaj pa do poletja, nameniti še okoli 40 milijonov evrov.
Za nadaljnje sanacijske ukrepe na vodotokih letos namenjajo 120 milijonov evrov, za prihodnje leto pa načrtujejo enako vsoto. Tak je sicer finančni načrt za vsaj naslednjih pet let.
Vrednost že začetih investicijskih projektov, ki trenutno potekajo na območju Podravja, je okoli 35 milijonov evrov, je dodala Kegljevič Zagorc.
Med večjimi težavami na reki Dravi je omenila iskanje konsenza med vodarsko in kmetijsko stroko ter varovanjem narave. »Na tem nas čaka še veliko dela, da bomo prišli do dokončnega načrta resnih ukrepov,« je povedala.
Štajerske občine se srečujejo s težavami zaradi protipoplavnih ureditev
Podžupan Mestne občine Maribor Samo Peter Medved je z današnjim obiskom zadovoljen. »Izredno smo zadovoljni s pristopom. Gre za odprti dialog, poslušali so tudi nas z vsemi našimi težavami, ki jih imamo in moram reči, da sistem, ki se je zdaj vzpostavil, zelo obetajoč,« je po obisku poudaril Peter Medved.
Kot razlaga, so štajerske občine izpostavile dosedanje težave s protipoplavnimi ureditvami, tudi s prostorskim načrtovanjem, pripravo dokumentacije, s pridobitvijo projektnih pogojev ter pridobitvijo soglasij Direkcije Republike Slovenije za vode.
»Obljubili so nam drugačni pristop in glede na obljubljeno in tudi izvedeno v leto 2023 glede na dano pomoč, moram reči, da smo zadovoljni,« dodaja mariborski podžupan.
Lani je bilo tako na območju Maribora izvedenih 19 ukrepov, v naslednjih dveh letih pa bodo nadaljevali sanacijo na celotnem območju mestne občine, torej v Dogošah, Kamnici, Bresternici, Radvanju in Pekrah. Med odprtimi zadevami je še Malečnik, ki naj bi v aktualnem kohezijskem obdobju vendarle dočakal dodatne protipoplavne ukrepe.
Ormoški župan Danijel Vrbnjak je dodal, da je še nekaj časa za dopolnitve in spremembe državnega načrta ukrepov. V njihovi občini jih bo sprva največ namenjenih vzdrževanju in sanacijskim delom na pritokih Drave, nato pa se bo treba celovito lotiti še same Drave.
»Dela je veliko vse od Ptuja do hrvaške meje in verjamem, da se bodo našla sredstva za to,« je sklenil Vrbnjak.
Starejše novice
