Jožef Lenart je poslanec iz vrst stranke SDS, prihaja iz Mestnega vrha na Ptuju. Njegove poslanske pobude se tako, ni presenetljivo, v veliki meri nanašajo na volilno enoto, ki mu je podaljšala mandat v državnem zboru. Tako se je tokrat na vlado obrnil z vprašanji glede ustanovitve pokrajin.
V koalicijski pogodbi vlade - ta velja za dobo mandata, torej med leti 2022 do 2026 - je celotno poglavje pogodbe namenjeno policentričnemu regionalnemu razvoju in razvojni prostorski politiki.
V tem delu so izpostavili tudi, da si bodo v dialogu prizadevali za regionalizacijo Slovenije.
S pogodbo so se zavezali, da bodo ustanovili manjše število avtonomnih regij, ki bodo sposobne odgovarjati na izzive družbeno-prostorskega razvoja. Pospešiti si želijo postopke decentralizacije in dekoncentracije državnih institucij ter spodbujati medobčinsko sodelovanje.
Dodali so, da bodo ponovno preučili financiranje občin, nekatere bi dobile vlogo regijskih središč. Izpostavili so tudi pomen financiranja razvojno prikrajšanih občin, obmejnih občin, gorskih ali kmetijskih občin. Zavezali so se tudi k spodbujanju poseljenosti podeželja.
Je vlada pozabila na Haloze, Prekmurje, Goričko?
Jožef Lenart, poslanec, se je zato odločil vlado opomniti na obljube koalicijske pogodbe. Izpostavil je dejstvo, da je severovzhodni del Slovenije v primerjavi z osrednjim delom precej infrastrukturno zanemarjen. Izpostavlja Haloze, Prekmurje, pa Goričko. Težava je izseljevanje s podeželja v mesta, delni vzrok pa so še zmeraj slabe cestne povezave, kot manjkajoča obvoznica Ptuj - Ormož.
Pojav centralizacije je 'domino efekt'. Pojavi se skupek delovnih mest, posledično je infrastruktura boljša, ceste lahko prenašajo več vozil, kar mestu, ki je na dobri strani centralizacije, prinese sredstva, s katerimi lahko občine postorijo še več - občine, ki so pa na drugi strani centralizacije, pa vse manj.
»Pogoj za to, da bi se država enakomerno razvijala, je tudi ustanovitev pokrajin,« je jasen Lenart.
Vlada zavrnila pokrajinsko zakonodajo
Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je na svoji predstavitvi v državnem zboru sicer zagovarjala ustanovitev dvanajstih pokrajin, ki bi nastale iz dvanajstih statističnih regij.
Tudi lokalne skupnosti so predlagale regionalizacijo, a jo je vlada zavrnila. Pozivali so k ustanovitvi petnajstih pokrajin, mnenje vlade pa je bilo, da ta poteza ne bi doprinesla k pospešenemu razvoju države.
Vlada je zdaj Lenartu potrdila, da so se s koalicijsko pogodbo res zavezali k prizadevanju za regionalizacijo, a to nujno ne pomeni, da bodo ustanovili pokrajine kot upravno politične regije. To pomeni, kot pojasnjuje vlada, da bodo pospešili postopke decentralizacije.
»Glede konkretnih poskusov ustanavljanja pokrajin v Sloveniji je bilo že večkrat pojasnjeno, da za tako radikalen poseg v upravno politično strukturo Republike Slovenije ni političnega soglasja in zato ustanovitev pokrajin ni prednostna naloga te vlade,« so naposled jasni na vladi.
Na vladi pojasnjujejo, da so iz zakonodajne procedure umaknili predlog o ustanovitvi in financiranju pokrajin zaradi odprtih vprašanj, ki so ostala.
Pojasnjujejo, da bodo v prihodnje, dokler so vprašanja o regionalizaciji še odprta, torej vprašanja o financiranju in predvsem jasni razmejitvi med domenami občin, regij, države, prakticirali model funkcionalne regionalizacije. Pomeni, da sicer pokrajin ni, krepijo pa obstoječe institucije preko svetov razvojnih regij in z regionalnimi agencijami.
Delovna skupina je že ustanovljena
Na vladi so dodali še, da sta ministrica Ajanović Hovnik in minister Aleksander Jevšek, sicer minister za regionalni razvoj, že julija odprla dialog z združenji občin, v letu 2022 pa sta ustanovila še delovno skupino za lokalno samoupravo.
Ta delovna skupina je sestavljena iz predstavnikov vodstev združenj občin in obeh ministrstev.
Naloga delovne skupine je med drugim tudi spodbujanje prej omenjene funkcionalne regionalizacije.
Izjave nekdanjega predsednika državnega sveta Slovenije, da bi naj na zavrnitev paketa pokrajinske zakonodaje vplival tudi Zoran Janković, vlada ne komentira.