Slika je simbolična.
Geodetska uprava Republike Slovenije je v letnem poročilu o trgu kmetijskih zemljišč razkrila cene kmetijskih zemljišč v letu 2022 za posamezna območja po Sloveniji.

Geodetska uprava Republike Slovenije je v poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu objavila tudi podatke o trgu kmetijskih in gozdnih zemljišč.

Trg kmetijskih zemljišč je delno reguliran

Trg kmetijskih in gozdnih zemljišč je v Sloveniji delno reguliran. Na ta način omejujejo nakupe kupcev, ki niso kmetje in zemljišč ne kupujejo za kmetijsko proizvodnjo, temveč za druge, naložbene ali rekreativne namene.

Tako se zagotavlja konkurenca za kmetijska oziroma gozdna zemljišča med kmetijskimi proizvajalci, ki jih kot taka tudi uporabljajo. 

80 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč je v lasti fizičnih oseb

V Sloveniji kmetijska zemljišča pokrivajo okoli 35 odstotkov celotne površine. Vrednostno predstavljajo okoli šest odstotkov slovenskega nepremičninskega fonda oziroma okoli 8,5 milijarde evrov, več kot 80 odstotkov kmetijskih zemljišč pa je v lasti fizičnih oseb.

Slovenija je razdeljena na 13 tržnih analitičnih območij za kmetijska zemljišča, posamezna območja pa so razdeljena še na lokalna območja, znotraj katerih je raven cen približno enaka.

Največja gostota obdelovalne zemlje je v Prekmurju

Glede na kmetijske površine in število transakcij s kmetijskimi zemljišči lahko kot kmetijska območja države opredelimo pet tržnih analitičnih območij, in sicer Štajersko območje, Dolenjsko območje in Belo Krajino, Savinjsko območje, Osrednjeslovensko območje in Prekmurje.

V teh petih območjih je več kot 60 odstotkov vseh kmetijskih površin in se opravi preko 70 odstotkov vseh transakcij z njimi.

S slabimi 120.000 hektarji ima med obravnavanimi območji največji fond kmetijskih zemljišč Štajersko območje, ki je tudi po velikosti med največjimi. Daleč najmanjši fond kmetijskih zemljišč pa ima Primorsko območje, ki je tudi po velikosti najmanjše

Največja gostota obdelovalne zemlje je v Prekmurju, ki je tako najbolj agrarno območje v državi, najmanjša pa na Alpskem območju.

Najvišje cene kmetijskih zemljišč so na Primorskem območju

Cene kmetijskih zemljišč se zaradi različnih naravnih in demografskih dejavnikov razlikujejo med področji. Na območjih, kjer so kmetijska zemljišča praviloma najdražja, so bile cene zemljišč lani več kot petkrat višje kot na območjih, kjer so najcenejša.

Praviloma so najvišje cene na Primorskem območju, razlog pa so poleg ugodne klime, ki omogoča razvoj intenzivnih kmetijskih panog, kot sta vrtnarstvo in sadjarstvo tudi pogosti špekulativni nakupi kmetijskih zemljišč za druge namene.

Cene kmetijskih zemljišč v Prekmurju pod slovenskim povprečjem, a dražje kot leta 2021

Srednja cena kmetijskih zemljišč na ravni države je bila leta 2022 v Sloveniji 1,80 evra na kvadratni meter. V primerjavi z letom 2021 se je zvišala kar za okoli 25 centov na kvadratni meter. 

Srednja velikost prodanih zemljišč je znašala 3300 kvadratnih metrov, največjo prodajo kmetijskih zemljišč pa so evidentirali v okolici Kranja, kjer je bilo za okoli 420.000 evrov oziroma 11 evrov na kvadratni meter prodano okoli 3,8 hektarjev veliko kmetijsko zemljišče.

Leta 2022 so bile najvišje cene kmetijskih zemljišč na Osrednjeslovenskem območju, kar je običajno zaradi bližine glavnega mesta, ki predstavlja največji trg za kmetijske proizvode. Srednja cena na tem območju je bila lansko leto slabih 3,10 evra na kvadratni meter, kar je za okoli 1,30 evra na kvadratni meter višje od povprečne cene.

Nad slovenskim povprečjem so bile tudi cene na Štajerskem območju, srednja cena je bila tam dva evra na kvadratni meter, kar je približno isto kot leta 2021.

V Prekmurju so bile cene kmetijskih zemljišč leta 2022 pod slovenskim povprečjem. Srednja cena je bila dobrih 1,40 evra na kvadratni meter oziroma 20 centov več kot leta 2021.

Na Štajerskem rast cen pod slovenskim povprečjem

Cene kmetijskih zemljišč so najbolj zrasle v Prekmurju, in sicer za 18 odstotkov. Med analitičnimi območji je po rasti cen sledilo Osrednjeslovensko območje, kjer je bila rast 11-odstotna, kar je enako povprečni rasti cen na ravni države. 

Na Štajerskem in Savinjskem območju je bila rast cen precej pod slovenskim povprečjem, le štiriodstotna.

V zadnjih letih pri rasti cen najbolj izstopa Prekmurje, kjer je bila kmetijska zemlja, glede na njeno kakovost v primerjavi z ostalimi območji podvojena, od leta 2015 pa je zrasla za več kot 80 odstotkov.

Starejše novice