V sredo prihodnji teden je mednarodni dan mladih, poglejte, kako drastično se poslabšujejo razmere za samostojnost mladih.

Statistični urad Republike Slovenije je objavil podatke o mladih v Sloveniji.

Ti podatki so zastrašujoči:

- Medtem ko je leta 1991 le 20 odstotkov mladih živelo še vedno pri svoji družini, jih je leta 2018 kar polovica!

- Največ mladih je leta 2018 opravljalo storitvene poklice oziroma so delali kot prodajalci.

- Pri starosti 29 let je bilo zaposlenih 81 odstotkov generacije.

- Zaposleni 29-letniki s terciarno izobrazbo so imeli za 28 odstotkov višje dohodke od tistih s srednješolsko izobrazbo.

- V začetku leta 2020 je bilo v Sloveniji 310.000 mladih, to je tistih, ki so bili stari od 15 do 29 let. Oseb, starih 29 let, je bilo za 29 odstotkov več kot oseb, starih 15 let. Ob osamosvojitvi Slovenije pa je bilo mladih 430.000 (22,5 odstotka), največja relativna razlika med posameznima generacijama pa ni presegla 15 odstotkov.

- Glede na najnovejše projekcije prebivalstva naj bi bilo število mladih v Sloveniji najmanjše po letu 2080, ko naj bi jih bilo okrog 280.000.

Doktorat znanosti je v začetku leta 2018 imelo 100 prebivalcev, starih 29 let. Je to še vstopnica v boljše življenje?

Na kateri točki v življenju so sedaj tisti, ki so bili v 2011 stari 22 let?

Od generacije, ki je ob popisu prebivalstva leta 2011 štela 22 let (26.516 oseb), jih je sedem let kasneje v Slovenji živelo še 24.764 oziroma nekaj več kot 93 odstotkov. Umrlo je 85 prebivalcev, 1667 se jih je odselilo v tujino.

Več kot polovica odseljenih so bili v letu 2011 študenti. V države nekdanje Jugoslavije so se v večji meri odseljevali tisti, ki so bili zaposleni, v države Evropske unije (brez Hrvaške) ter v druge države sveta pa študenti.

Največ takratnih dvaindvajsetletnikov danes živi v Avstriji, Nemčiji, Švici ter Bosni in Hercegovini - skupaj v teh štirih državah pa polovica vseh odseljenih.

Skoraj vsak peti zaposlen mladi je v začetku leta 2018 opravljal delo strokovnjaka ali je delal kot prodajalec.

Večina generacije 22-letnikov (58 odstotkov) so bili v letu 2011 študenti in prav prehod iz ene izobrazbene ravni v drugo v teh sedmih letih v povezavi s statusom aktivnosti v začetku leta 2018 nam kaže zanimivo sliko mladih na pragu odraslosti:

- Vsak tretji študent do začetka leta 2018 (še) ni dosegel vsaj višješolske izobrazbe, tudi njihova stopnja brezposelnosti je bila višja - 9,7 odstotka v primerjavi z 8,7 odstotka celotne generacije študentov iz leta 2011.

- Od 8800 študentov s srednjo izobrazbo v letu 2011 jih je največ pridobilo izobrazbo prve bolonjske stopnje (76 odstotkov), izobrazbo 2. in 3. bolonjske stopnje pa 16 odstotkov. 500 študentov, ki so že imeli vsaj višješolsko izobrazbo, pa si jo je še izboljšalo, medtem ko 220 njihovim vrstnikom v tem času to (še) ni uspelo.

- Doktorat znanosti je v začetku leta 2018 imelo sto prebivalcev, starih 29 let.

Povprečni letni bruto dohodek na zaposlenega 29-letnika je v letu 2018 znašal 17.400 evrov.

Mladi na pragu odraslosti in njihov dohodkovni položaj

Dohodkovni položaj mladih na pragu odraslosti je primerljiv s položajem nekaj let starejših generacij. Mediana letnega bruto dohodka, ki vključuje obdavčljive in neobdavčene dohodke (iz zaposlitve oziroma samozaposlitve, nadomestila za brezposelnost, družinske in socialne prejemke, štipendije, obresti), je v letu 2018 za 29-letne znašala 14.800 evrov, za 34-letne pa 15.700 evrov.

Ker glavnino dohodkov v Sloveniji predstavljajo dohodki iz dela (več kot dve tretjini), je bila mediana letnega bruto dohodka za 24-letne precej nižja (9200 evrov). Zaposlenost te generacije je bila namreč manj kot polovična (47 odstotkov).

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice