Pobuda za preklic 21-milijonske državne subvencije Perutnini Ptuj se med drugim nanaša tudi na lastništvo Perutnine Ptuj. Kdo je človek, ki prek ukrajinske skupine MHP obvladuje eno najpomembnejših podjetij v regiji?
Pobuda na portalu predlagam.vladi.si, objavljena konec aprila 2026, v središče razprave od državni podpori v središče razprave postavlja tudi lastništvo Perutnine Ptuj.
Avtorji nasprotujejo temu, da bi država z 21 milijoni evrov nepovratnih sredstev podprla projekt podjetja v tuji lasti, za katerim stoji 'ukrajinski milijarder Jurij Kosiuk', kot so označili lastnika Perutnine Ptuj.
Pobudniki predloga za preklic državne pomoči subvencijo opisujejo kot darilo tujemu kapitalu. Vlada projekt predstavlja drugače, in sicer kot 99,6-milijonsko robotizacijo in digitalizacijo proizvodnje mesne industrije na Ptuju, ki naj bi prinesla višjo dodano vrednost, manjšo porabo virov in 100 novih delovnih mest.
Poslovne začetke je zaznamoval tudi propadli poskus v mesni industriji
Kosiuk je po podatkih poslovne revije Forbes iz aprila 2020, študiral živilsko procesno inženirstvo v Kijevu, poslovno pot pa začel z uvozom pohištva in plina iz Turkmenistana.
Biografski viri navajajo, da je prvih okoli 100.000 dolarjev vložil v mesnopredelovalno delavnico v regiji Čerkasi, a se je posel hitro končal s propadom in prodajo skoraj brez vrednosti.
Njegovo premoženje Forbes ocenjuje na približno 1,1 milijarde dolarjev.
Kosiukovo javno premoženje je v medijih pogosto ponazorjeno tudi z 87-metrsko jahto Ace, za katero je na YouTubu objavljenih več posnetkov, med drugim predstavitveni video jahte v pristaniščih in marinah.
Lastniška veriga vodi od Ptuja do ciprske družbe in Kosiuka
Kosiuk je 1998 je ustanovil Myronivsky Hliboproduct, danes znan kot MHP, leta 2002 pa je na ukrajinski trg poslal blagovno znamko Naša Rjaba, ki je postala ena najbolj prepoznavnih znamk piščančjega mesa v državi.
Uradna spletna stran MHP sicer o lastništvu navaja, da je obvladujoča ciprska družba WTI Trading Limited v lasti Jurija Kosiuka, ki je večinski delničar in glavni izvršni direktor skupine.
V uradnih poslovnih poročilih MHP je Kosiuk naveden kot ključni vodilni človek skupine, letno poročilo za 2023 pa ga opisuje kot voditelja, ki je po začetku vojne ostal operativno prisoten v podjetju. Perutnina Ptuj je od leta 2019 del skupine MHP, s tem pa del poslovnega sistema, ki ga obvladuje Kosiuk.
Zakaj se ob njegovem imenu pojavlja izraz agrooligarh?
Oznaka agrooligarh se pri Kosiuku pojavlja zaradi prepleta bogastva, prehranske industrije kot strateške panoge, političnih povezav in javnega denarja.
Kyiv Post je 8. novembra 2019 v svojem članku zapisal, da je bil Kosiuk šest mesecev v administraciji predsednika Petra Porošenka, nato pa med letoma 2014 in 2018 njegov svetovalec. Isti medij je navedel, da je bil MHP v času Porošenkovega predsedovanja največji prejemnik agrarnih subvencij.
Leta 2017 naj bi MHP prejel 1,4 milijarde ukrajinskih grivn, kar je bilo tedaj približno 47 milijonov evrov oziroma 52 milijonov dolarjev in približno 35 odstotkov vseh subvencij v sektorju.
Iz Ptuja v širšo evropsko perutninsko zgodbo
Prevzem Perutnine Ptuj je bil Kosiukov ključni vstop v proizvodno bazo Evropske unije, s katerim je začel strateško širitev iz Ukrajine na evropski trg.
Leta 2025 je tako sledil še večji korak, saj je MHP 4. avgusta 2025 objavil, da je zaključil nakup več kot 92 odstotkov španske skupine Grupo Uvesa, enega večjih španskih vertikalno integriranih proizvajalcev perutnine in svinjine.
Španski poslovni dnevnik Cinco Días je 28. aprila 2025 pisal, da prevzem krepi prisotnost MHP v evropski perutninski industriji in mu odpira dodatne izvozne možnosti, tudi na trgih Bližnjega vzhoda.
Macronova kritika ukrajinskega piščanca
Evropska širitev MHP je sprožila tudi politične odzive. Hrvaški Forbes je v članku o Kosiuku marca 2024 povzel evropske očitke, da je MHP po ruski invaziji izkoristil odprtje evropskega trga za ukrajinske izdelke in okrepil izvoz cenejše perutnine.
Politico je februarja 2024 v članku o ukrajinskem perutninskem velikanu poročal, da je francoski predsednik Emmanuel Macron s prstom neposredno pokazal na ustanovitelja MHP Jurija Kosiuka in trdil, da Evropska unija bogati prav njega na račun evropskih kmetov.
»Ne zanima nas služenje denarja za tega človeka. To ni cilj, to ne pomaga Ukrajini,« je takrat dejal Macron.
O istem sporu je februarja 2024 poročal tudi Financial Times, ki je zapisal, da evropsko financiranje ukrajinskih prehranskih podjetij, med njimi MHP, povzroča nezadovoljstvo med kmeti v Evropski uniji zaradi rasti ukrajinskega izvoza perutnine.
Med kritikami in zaupanjem razvojnih bank
Kosiukov MHP ni le tarča kritik. Mednarodna finančna korporacija, Evropska banka za obnovo in razvoj ter ameriška Development Finance Corporation so leta 2023 namreč za MHP zagotovile 480 milijonov dolarjev financiranja za odpornost ukrajinskega agro sektorja in prehransko varnost.
To sicer kaže, da del mednarodnega finančnega sistema skupino obravnava kot strateško pomembnega proizvajalca hrane v času vojne, hkrati pa ostajajo v javnosti prisotna vprašanja o javnih podporah podjetju, ki ga obvladuje milijarder.
Jurij Kosiuk je tako za lokalno okolje v spodnjem Podravju več kot le oddaljeni lastnik iz tujine. Je poslovnež, ki je po propadlem prvem poskusu v mesni industriji zgradil največjega ukrajinskega proizvajalca perutnine, prevzel Perutnino Ptuj in nato evropski odtis širil še v Španijo.
