Podatki amaterske vremenske postaje kažejo, da so letošnji ledeni možje prinesli občutno ohladitev, močne sunke vetra in precej več padavin kot v minulih dveh letih.
Na amaterski vremenski postaji v Krčevini pri Vurbergu, ki stoji na 328 metrih nadmorske višine, so v času tako imenovanih »ledenih mož« spremljali vremenske razmere, med drugim najnižje temperature, najmočnejše sunke vetra in količino padavin.
Kot pojasnjuje Albin Gradišnik, ljudsko izročilo pravi, da naj bi med 11. in 15. majem nastopilo kratkotrajno obdobje občutno hladnejšega vremena, ki prinese še zadnjo spomladansko ohladitev in lahko povzroči škodo na kmetijskih pridelkih. Tradicija, ki naj bi izvirala že iz srednjega veka, je predvsem opozarjala kmetovalce in vrtnarje, naj s setvijo in sajenjem ne hitijo prezgodaj.
»Ledeni možje«, ponekod imenovani tudi »ledeni svetniki«, so Mamerci, Pankracij, Servacij in Bonifacij, ki godujejo med 11. in 14. majem, 15. maja pa goduje še sveta Sofija, bolj znana kot »mokra Zofka« ali »hladna Sofija«. V Sloveniji sicer med ledene može tradicionalno prištevajo le Pankracija, Servacija in Bonifacija, saj Mamercij na območju nekdanje Habsburške monarhije ni bil del tega izročila. Tako je v sodobnih koledarjih 11. maja namesto Mamercija zapisano ime Žiga.
Po ljudskem izročilu naj bi bilo v času ledenih mož in Zofke vreme pogosto nestanovitno, hladno in mokro, z nevarnostjo pozebe. Tudi letošnji maj je postregel z občutno ohladitvijo.
Kaj kažejo podatki?
Podatki amaterske vremenske postaje v Krčevini pri Vurbergu razkrivajo precejšnje razlike med letošnjimi in minulimi »ledenimi možmi«. Letos je bilo vreme občutno hladnejše, vetrovnejše in precej bolj namočeno kot v letih 2024 in 2025.
Na god Mamercija, 11. maja 2026, so izmerili najnižjo temperaturo 12,7 stopinje Celzija, najmočnejši sunek vetra pa je dosegel 53,3 kilometra na uro, ob tem je padlo 0,8 milimetra padavin. Dan pozneje, na god Pankracija, se je temperatura spustila na 3,9 stopinje Celzija, zabeležili so sunke vetra do 42,2 kilometra na uro ter kar 49 milimetrov dežja.
Najhladneje je bilo 13. maja, na god Servacija, ko je termometer pokazal le 0,9 stopinje Celzija, veter pa je dosegel hitrost 33,2 kilometra na uro. Padavin ta dan niso zabeležili.
Na Bonifacija, 14. maja, je najnižja temperatura znašala 6,7 stopinje Celzija, padlo je 5,9 milimetra dežja, najmočnejši sunki vetra pa so znova dosegli 33,2 kilometra na uro. Tudi letošnja »mokra Zofka« je upravičila svoje ime. Do 8. ure zjutraj 15. maja je padlo že 8,1 milimetra padavin, najnižja temperatura pa je znašala 6,6 stopinje Celzija.
Vremenske napovedi so za nadaljevanje dneva napovedovale še dodatne padavine, zato bo letošnja Zofka za razliko od preteklih dveh let ostala v znamenju dežja.
Leta 2025 so bile temperature v času ledenih mož precej višje. Najnižja temperatura je 11. maja znašala 6,3 stopinje Celzija, padlo pa je 15,5 milimetra padavin. V naslednjih dneh so temperature ostale med 6,9 in 10 stopinjami Celzija, vetrovni sunki pa niso presegli 33,2 kilometra na uro. Od 12. do 15. maja padavin niso zabeležili.
Še milejše vreme je bilo leta 2024. Temperature so se med 11. in 14. majem gibale med 9,4 in 11,4 stopinje Celzija, nekoliko hladneje pa je bilo 15. maja, ko so izmerili 5,5 stopinje Celzija. Največ padavin je padlo 13. maja, in sicer 13 milimetrov, medtem ko 11. in 15. maja dežja niso zabeležili. Vetrovni sunki so bili občutno šibkejši kot letos in so dosegali največ okoli 22 kilometrov na uro.
Kot poudarja Gradišnik, so bili na severovzhodu Slovenije zaradi aprilske suše dežja sicer veseli, saj so merilne naprave na amaterski vremenski postaji v Krčevini pri Vurbergu aprila zabeležile le 7,6 milimetra padavin. Manj navdušenja pa je bilo zaradi močnega vetra in občutnega padca temperatur, ki sta zaznamovala letošnje obdobje ledenih mož.
