Županja Nuška Gajšek v javnem zapisu poudarja, da ima Ptuj pripravljene razvojne projekte in več kot 64 hektarjev novih površin za poslovne cone, največjo oviro pa vidi v dolgotrajnih državnih postopkih in birokraciji.
Ptuj je po besedah županje Nuške Gajšek pripravljen na »gospodarski preboj«, saj je občina po letih priprav zaključila ključne strokovne podlage za širitev poslovnih con in razvoj gospodarstva.
Na svojem Facebook profilu je poudarila, da danes »ne govorimo več o idejah, temveč o realnih možnostih za gospodarski preboj«.
Nujen razvoj poslovne cone
Mestna občina Ptuj je v tem mandatu pripravila podlage za spremembo občinskega prostorskega načrta, ki bi omogočila več kot 64 hektarjev novih površin za poslovne cone.
Med ključnimi projekti so nova gospodarska cona ob avtocestnem priključku pri Turniškem gradu, širitev cone ob Puhovi ter aktivacija doslej neizkoriščenih razvojnih območij.
»To so konkretne, merljive razvojne priložnosti - za prihod novih investitorjev, širitev obstoječih podjetij in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest,« je zapisala Gajšek.
Potrebujemo drugačen sistem?
Ob tem je opozorila, da občine kljub pripravljenim projektom pogosto nimajo dovolj vpliva za njihovo hitro izvedbo. Kot največjo oviro je izpostavila dolgotrajne postopke umeščanja v prostor, veliko število soglasodajalcev in razpršeno odgovornost, zaradi česar se investicije zamikajo ali celo izgubljajo.
»Za resničen razvojni preboj nujen večji posluh države. Potrebujemo bolj usklajen sistem, večjo vlogo občin pri odločanju ter jasno odgovornost za sprejete odločitve,« je poudarila županja.
Izpostavila je tudi uspehe občine na področju gospodarstva. Ptuj je prejemnik Zlatega ISSO certifikata razvojne odličnosti 2026 ter regijski zmagovalec izbora Zlati kamen za vzhodno Slovenijo 2025.
Med pomembnejšimi investicijami je omenila skoraj 100 milijonov evrov vredno naložbo družbe Perutnina Ptuj, ki jo vidi kot »jasen signal zaupanja v razvoj Ptuja«.
Obdobje intenzivnega razvoja
Po navedbah županje občino v prihodnjih letih čakajo intenzivna vlaganja v infrastrukturo, vodovodni sistem Spodnjega Podravja, trajnostno mobilnost in stanovanjske projekte.
Ob tem pa je znova poudarila, da bo za nadaljnji razvoj ključna podpora države: »Potrebujemo državo, ki bo razvoj omogočala - ne zavirala.«
