Slika je simbolična.
Po letih pogajanj in dogovorov med občinami Spodnjega Podravja je videti, kot da je pred izvedbo prenove vodovoda še dolga in trnova pot.

Projekt modernizacije vodovodnega sistema, ki je sicer nujno potreben, se vleče že leta. Župani nikakor ne najdejo skupnega jezika predvsem glede delitve stroškov in tako projekt še vedno stoji. 

Lansko leto je prišlo do sporov med Kidričevim in Staršami ter preostalimi občinami. Takrat dve omenjeni občini nista želeli pristati na delitev stroškov. Kmalu se je zapletlo še dodatno, občine so grozile z odstopanji od projekta, Kidričevo je na koncu odstopilo. 

»Želeli smo, da se skupno financirajo samo transportni vodi, ki so pomembni za vse občine. Vse ostale želje, ki jih pa imajo občine na svojih ozemljih, pa naj gradi vsaka občina sama,« je takrat povedal Anton Leskovar, župan občine Kidričevo, saj so bila razhajanja med občino Kidričevo in Komunalnim podjetjem Ptuj. 

Dela, ki so na prioritetnem seznamu, se bodo izvedla letos in naslednje leto

Določena investicijska vlaganja imajo prioriteto. Financirala se bodo iz zadržanega deleža omrežnine. Pri vrhu med prioritetami je globinski vodnjak v občini Hajdina. Dela so tukaj že stekla, izvedeni sta bili že dve poskusni vrtini v Lancovi vasi in Dražencih. 

Tako so ugotovili, da prostor v Lancovi vasi ni primeren za izvedbo vodnjaka zaradi premajhne količine vode. Izgradnja tega vodnjaka bo tako izboljšala kvaliteto pitne vode na desnem bregu Drave. Gre za investicijo ocenjeno na 115 tisoč evrov. 

Sledila bo izvedba varnostnih ograj, ki so ocenjene na 86.710,00 evrov. Objekti namreč nujno potrebujejo varnostne ograje, saj te preprečujejo padec v globino. 

Sledila bo vgradnja filtra za železo in mangan v Dražencih, kar je ocenjeno na 98 tisoč evrov. Filtri so potrebni zaradi vsebnosti železa in mangana v pitni vodi. 

Prav tako morajo pri vodohranu v Dravinjskem Vrhu vgraditi naprave za doziranje ogljikovega dioksida, saj se z njim iz pitne vode izloča vodni kamen. Investicija je ocenjena na 4500 evrov. 

Biološki indikator se mora menjati v črpališču Skorba, saj je trenutni dotrajan, star je namreč trideset let. Cena investicije je pet tisoč evrov. 

Prečrpališče na Sovretovi poti je treba sanirati v celoti, zamenjati je pa potrebno tudi strojno opremo, na kateri so poškodbe korozije in elektro opremo objekta. Ocena finančnega zalogaja je 28 tisoč evrov. 

Potrebno je nabaviti tudi rezervno črpalko za črpanje vode in tako zagotoviti zdravo pitno vodo. Vrednost črpalke je deset tisoč evrov. 

Zaradi požarne varnosti je nujno zamenjati tudi hidrante. Na ptujskem območju je še vedno veliko nedelujočih hidrantov, ki predstavljajo veliko nevarnost. Investicija je vredna približno 80 tisoč evrov. 

Zemljevid prikazuje delujoče (zelene pike) in nedelujoče hidrante (rdeče pike) (foto: Mestna občina Ptuj).

Posebno velik projekt izgradnja vodovoda na Puhovem mostu

Predvidena je tudi izvedba novega vodovoda, ki bo povezal oba brega Drave. Trenutno stanje cevovodov je namreč izjemno slabo, ta je star že več kot šestdeset let. 

Tako bi na desnem bregu izvedli nov vodovodni jašek z zapornimi ventili in odcepi za obstoječe vodovode ter povezavo obstoječih vodov na tega. Vodovod bi nato prečkal Dravo po Puhovem mostu, ko bi na levem bregu pot nadaljeval ob nasipu regionalne ceste.

Vrednost projekta speljevanja vodovoda čez Puhov most je 1.165.917,45 evra.  

»Dogovora danes ni bilo, se pravi občine želijo imeti tudi za druge dele skupnih vlaganj podrobnejša poročila in razdelane postavke, zakaj je znesek milijon in nekaj,« je ob koncu seje Kolegija županov Spodnjega Podravja povedal direktor občinske uprave Ptuja Alen Jevtović v navezavi na ta del investicije.

Dodal je še, da se pri tem delu projekta želi čimprej pristopiti k izvedbi projekta, saj je gradbeno dovoljenje bojda blizu. 

Sledila bi še obnova vodohrana Nadol v Juršincih, saj je ta star trideset let. Objekt je eden bolj dotrajanih v sistemu, zato mora biti saniran v celoti. Vrednost te obnove je 50 tisoč evrov.

Obnoviti se mora tudi vodohran na Borlu, ki je bil zgrajen leta 1983. Tudi ta se mora v celoti obnoviti, zamenjati strojno in elektro opremo objekta, vrednost obnove pa je sto tisoč evrov. 

Tudi vodohran Žitečka vas v Žetalah je v slabem stanju, saj so ugotovili vdor meteornih vod v stavbo. Tudi v tem objektu bodo zamenjali dotrajano strojno opremo. Vrednost investicije je 20 tisoč evrov. 

Na objektu pri črpališču Skorba je zaradi padca vej prišlo do poloma stekla. Tudi to je na seznamu prioritetnih popravil, ki pa bo stalo pet tisoč evrov. 

Lancova vas ima posebno dotrajan transformator, ki je star okoli 45 let. Tudi tega je potrebno zamenjati. Nov transformator bo občine stal devet tisoč evrov. 

Prečrpalnici Preša in Sveča sta bili zgrajeni pred tridesetimi leti in sta tako potrebni celotne obnove. Obnoviti se morata v celoti, zato je strošek obnove obeh 20 tisoč evrov. 

Obenem pa morajo v sklopu projekta nadgraditi programsko opreme, ki se uporablja v sistemih za vodenje in nadzor. Posodobitev sistema bo občine stala nekaj čez 25 tisoč evrov. 

Tako bodo nujna investicijska vlaganja v vodovodni sistem v letih 2021 in 2022 občine stala 1.827.262,45 evra.

Projekt obnove razdeljen v sedemnajst sklopov

Celoten projekt obnove za občine Spodnjega Podravja je tako razdeljen v sedemnajst sklopov. V prvem sklopu je tako izdelava projekta za cevovode, temu sledi projekt izdelave dveh novih virov s filtri železa in mangana, za kar je občina Ptuj že sklenila pogodbo.

Sledila bo izdelava projekta za zamenjavo obstoječih krmilnikov, posodobitev opreme, in nato občine Hajdina, Kidričevo, Majšperk, Videm pri Ptuju, Starše in Sveta Trojica v Slovenskih goricah. 

A tudi na tej seji ni šlo brez težav ...

Glede na to, da je občina Kidričevo odstopila od dogovora pa župan Gorišnice Jožef Kokot ne želi potrditi delitve stroškov med občinami. 

»Če smo v skupnem sistemu, imejmo enako omrežnino ali pa gremo vsak po svoje,« je povedal gorišniški župan in dodal, da če bo omrežnina enotna bodo v projektu ostali. 

Trenutno je glede skupnega projekta situacija taka, da občine iščejo skupno pot glede infrastrukture pri povezovalnih cevovodih in projektih, ki so skupnega pomena. Glede takih projektov se prijavljajo na natečaje skupaj. Projekti, ki se navezujejo na posamezne občine pa so v ločenih sklopih. 

Točnejši načrti za naprej bodo znani po koncu junija, saj se takrat izteče rok za oddajo ponudb glede sklopov preostalih občin in skupne infrastrukture. Takrat se lahko prične celovito projektiranje. 

Nuška Gajšek, županja Ptuja, je ob koncu seje povedala, da ptujski del projekta gre v projektiranje, saj je občina v okviru svojega sklopa sprejela ponudbo.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice