Čeprav je voda pred prihodom v naše domove skozi vodovodno omrežje kemično obdelana, ni popolnoma brez neželenih snovi.
Na srečo obstajajo načini, kako lahko doma odstranite klor, ostanke pesticidov, hormone in celo mikroplastiko. Rešitev so gospodinjski filtri za vodo.
Svetovali vam bomo, kako izbrati optimalno rešitev za vaše gospodinjstvo.
Najprej ugotovite, kakšna je vaša voda
Večina pitne vode v Evropski uniji je po uradnih podatkih zdravstveno neoporečna in primerna za pitje. Filtracija pa lahko njeno kakovost še izboljša.
Preden se lotite iskanja najprimernejšega načina filtriranja, je dobro vedeti, katerih snovi se želite znebiti. Tudi znotraj posameznih mest se kakovost vode lahko razlikuje glede na vir in način čiščenja. Kakovost in vsebnost snovi v vaši vodi iz pipe lahko preverite na več načinov:
- Z zemljevidom kakovosti vode, ki je pogosto dostopen na spletu – vnesete svoj naslov in vidite izmerjene vrednosti (trdota vode, vsebnost magnezija, kalcija, železa, klora in nitratov).
- Z nakupom posebnih testnih lističev za domačo uporabo.
- Z analizo vzorca v akreditiranem laboratoriju.
- Z uporabo posebnih digitalnih merilnikov, namenjenih za domačo uporabo.
Ogljikov filter
Klasični ogljikov filter učinkovito odstrani klor, mehanske nečistoče, motnost in neprijeten vonj. Delno si pomaga tudi z nekaterimi organskimi snovmi, kot so pesticidi. Takšni filtri se večinoma namestijo na pipo ali na cev, investicija pa znaša nekaj sto evrov.
Pomembno je, da filter redno menjate po navodilih proizvajalca (običajno enkrat ali dvakrat letno), saj se v starem filtru lahko začnejo razmnoževati mikroorganizmi. Cenejša alternativa so vrči za filtriranje vode na osnovi ogljika. Poglejte jih, na primer, na FAVI.
Prednost: Ugoden in razmeroma učinkovit način za izboljšanje kakovosti in okusa vode.
Slabost: Filter je treba redno menjati, poleg tega ne odstrani večine pesticidov in mikroplastike.
Kombinirani filtri
Ti sistemi združujejo npr. ogljikov filter, antibakterijsko membrano in UV-filtracijo. Odstranjujejo hormone, pesticide, klor, mehanske nečistoče, mikroplastiko, ostanke zdravil ter neprijetne vonje in okuse.
Številna podjetja ponujajo tudi trikrožne pipe (za toplo, hladno in filtrirano vodo), ki jih lahko namestite sami. Investicija je nekoliko višja kot pri osnovnih filtrih, a še vedno dostopna. Osnovni modeli stanejo okoli 200 evrov. Redna menjava filtrskih vložkov je ključna.
Prednost: Odstrani skoraj vse neželene snovi, a ohrani minerale.
Slabost: Redno menjavanje filtra je nujno, sicer se lahko kakovost vode poslabša.
Obratna osmoza
Predstavljajte si polprepustno membrano, skozi katero teče voda proti pipi. Skoznjo prehaja samo čista voda, vse nečistoče, vključno z nitrati, mikroorganizmi in minerali, ostanejo zanjo.
Rezultat je popolnoma čista voda. Morda celo preveč čista, saj filtracija odstrani tudi koristne minerale.
Prednost: Očisti tudi sicer nepitno vodo, npr. iz vodnjaka.
Slabost: Odstrani tudi minerale in kalcij, zato je treba te snovi nadomestiti iz drugih virov. Poleg tega sistem ujete nečistoče izpusti nazaj v kanalizacijo, kar z okoljskega vidika ni idealno.
Nanofiltracija
Nanofiltracija uporablja polprepustno membrano in ogljikov filter, ki odstranita vse mehanske delce, bakterije, viruse, pesticide, kovine, hormone, mikroplastiko in ostanke zdravil.
Rezultat je popolnoma čista voda, ki še vedno vsebuje minerale – glavna prednost v primerjavi z obratno osmozo. Naprava se običajno namesti pod pomivalno korito in potrebuje posebno pipo.
Prednost: Zelo učinkovit način filtracije.
Slabost: Zahteva večjo začetno investicijo.
UV filtracija
Domači UV filtri delujejo tako, da voda teče skozi kremenovo cev, kjer jo osvetljuje ultravijolična svetloba, ki uniči 99,9 odstotka mikroorganizmov, bakterij in virusov.
UV svetloba ne spreminja kemične sestave vode, le razkuži jo. Gre za okolju prijazen, neškodljiv in cenovno dostopen način čiščenja vode, vendar ne odstrani pesticidov, mikroplastike ali hormonov.
Prednost: Ekološki način razkuževanja vode.
Slabost: Ne odstrani anorganskih neželenih snovi.
