Zveza potrošnikov Slovenije je testirala kranjske klobase. Visoka cena ne pomeni nujno boljše kakovosti – med najbolje ocenjenimi sta bila celo cenejša izdelka. Meso je bilo pri vseh vzorcih kakovostno, pri enem pa so odkrili nedovoljene aditive.
»Če obstaja izdelek, ki mu lahko rečemo kulinarični ambasador Slovenije, je to zagotovo kranjska klobasa. Preprosta, z značilno obliko, vonjem po dimu in polnim mesnim okusom. Prvič je bila omenjena že v 19. stoletju, danes sta njeno ime in receptura vključena v evropsko shemo kakovosti,« so zapisali pri Zvezi potrošnikov Slovenije.
V Sloveniji imamo trenutno 14 certificiranih proizvajalcev kranjske klobase. Na testu Zveze potrošnikov Slovenije so preverili 15 izdelkov, saj eden od proizvajalcev poleg običajne različice ponuja tudi ekološko.
Preverili so, ali so med njimi razlike v kakovosti sestavin, hranilni vrednosti in senzoričnih lastnostih ter poiskali zmagovalca.
V vseh klobasah uporabljeno kakovostno meso
Po specifikaciji se za kranjsko klobaso uporablja le kakovostno svinjsko meso prve in druge kategorije. Nadev sestavljata 75–80 odstotkov razsekanega mesa in 20–25 odstotkov trde slanine, dodajo pa še nitritno sol, poper in dehidriran česen. Mešanico napolnijo v prašičja čreva in jih oblikujejo v pare, kar daje klobasi njen prepoznavni videz.
Kakovost uporabljenega mesa so na testu ocenili z merjenjem aminokisline hidroksiprolin, ki pokaže količino vezivnega tkiva. Višje vrednosti pomenijo slabše meso.
Vsi vzorci so imeli vrednosti med 5,6 in 12,2 odstotka, kar potrjuje, da so bili izdelki pripravljeni iz kakovostnega mesa brez presežkov vezivnega tkiva.
Našli so aditive, ki v kranjski klobasi nimajo kaj iskati
Dodajanje sestavin, ki niso navedene v specifikaciji za kranjsko klobaso, ni dovoljeno.
Kljub temu so v enem izmed izdelkov zaznali polifosfate (E 452) – aditive, ki tja ne sodijo. Ti se sicer v živilski industriji uporabljajo za vezavo vode, izboljšanje čvrstosti in počasnejše oksidiranje maščob, zato lahko izdelek deluje bolj sočen. V mesu so naravno prisotni le v zelo majhnih količinah, njihova višja vsebnost pa jasno kaže na dodajanje.
Nitritna sol je edini aditiv, ki ga je dovoljeno dodajati v kranjsko klobaso. V analizi so bile ugotovljene vsebnosti pri vseh vzorcih v okviru dovoljenih, zato so vsi prejeli oceno dobro.
Hranilna sestava je določena
Specifikacija za kranjsko klobaso natančno določa tudi hranilno sestavo: vsebovati mora najmanj 17 odstotkov beljakovin in največ 29 odstotkov maščob. Pri ocenjevanju so kot bolj kakovostne ocenili tiste izdelke, ki so vsebovali več beljakovin, manj maščobe in manj soli, saj je takšna sestava bolj ugodna za zdravje.
Beljakovine – razlike so bile majhne: 17,1–20,1 grama/100 gramov.
Maščobe – razlike so bile velike: od 14,3 pa vse do 29,7 grama/100 gramov.
Sol – z 2,0–2,7 grama na 100 gramov so kranjske klobase med bolj slanimi izdelki, na prehranskem semaforju sveti rdeča luč pri vseh.
»Kranjska klobasa je energijsko gosto živilo z veliko vsebnostjo maščob in soli, zato jo uživajte poredko in v zmernih količinah,« svetujejo na Zvezi potrošnikov Slovenije.
Poreklo mesa je neznanka
Pri poreklu mesa so upoštevali, da njegova navedba ni zakonsko obvezna, vendar bi glede na to, da gre za slovenski izdelek z zaščiteno geografsko označbo, pričakovali večjo preglednost in jasnost.
Le pet proizvajalcev je navedlo poreklo mesa, in to zgolj z oznako »EU«, kar potrošniku ne omogoča natančne preverbe izvora in hkrati pod vprašaj postavlja resničen lokalni izvor.
Večina dobra, dve odlični, ena preveč začinjena
Senzorično ocenjevanje je izvedel panel strokovnjakov za senzorično analizo. Ocenjevanje je potekalo v skladu s specifikacijo za kranjsko klobaso, ki določa natančna merila senzorične ocene. Strokovnjaki so ocenjevali zunanji videz, videz in barvo prereza, teksturo, vonj in okus.
Večina izdelkov se je odrezala dobro ali povprečno, zelo dobro sta bila ocenjena dva.
Cena ni kazalnik kakovosti
Cene kranjskih klobas se precej razlikujejo in se gibajo od 8,50 do 29,90 evra na kilogram. Razlika med najcenejšo in najdražjo je kar 21,40 evra na kilogram.
Ob tem pa na Zvezi potrošnikov Slovenije še navajajo, da cena ni kazalnik kakovosti, saj sta bila med najbolje ocenjenimi cenovno ugodnejša izdelka.
