Ptujsko mestno gledališče danes obeležuje 30 let od vnovične ustanovitve.
Na Ptuju so drevi slovesno obeležili 30-letnico vnovične ustanovitve mestnega gledališča.
Ptujski mestni svet je namreč prav na današnji dan leta 1995 z odlokom ustanovil javni zavod Mestno gledališče Ptuj in tako v najstarejše slovensko mesto po 27 letih spet vrnil poklicno gledališče. V tem času so nanizali tudi kar nekaj lepih uspehov.
Mestno gledališče Ptuj je svoj dom dobil v več sto let stari gledališki stavbi v središču mesta, ki so jo celovito obnovili in slovesno odprli 14. decembra 2007.
Prenova je stala nekaj več kot 2,7 milijona evrov, a marsikoga, tudi samih gledališčnikov, ni navdušila, zato so bili dokaj hitro potrebni nekateri popravki.
Današnje slovesnosti ob okroglem jubileju se je kot osrednja govornica udeležila generalna direktorica direktorata za umetnost na ministrstvu za kulturo Barbara Koželj Podlogar.
PREBERITE ŠE:
Kot je povedal direktor Peter Srpčič, ki gledališče vodi zadnjih 16 let, torej več kot polovico njegovega obstoja, je pred tremi desetletji šlo za neke vrste poskus vzpostavitve novega gledališča v kulturno relativno degradiranem okolju, kar se je po vsem tem času pokazalo kot zelo uspešna zgodba, tako poslovno kot umetniško.
»Smo namreč gledališče, ki z zelo malimi vlaganji vrača mestu in tudi državi zelo veliko in v teh 30 letih smo zrasli od morda lokalnega pojava do danes enega pomembnih ambasadorjev slovenske kulture tudi v tujini,« meni Srpčič in dodaja, da je za vsako mesto gledališče ena od osnovnih oblik meščanske kulture, saj gre brez te za spalno naselje, medtem ko Ptuj kot mesto živi že od sredine 14. stoletja.
Po politični ukinitvi gledališča leta 1958 je ponovna ustanovitev Ptuju gotovo vrnila tudi podobo meščanskega središča.
Na slovesnosti so se spomnili nekaterih najžlahtnejših trenutkov 30-letne poti in se zahvalili vsem, ki so k temu prispevali.
Proslavo so pripravili pod režijo in konceptom Lare Čabrian, dramaturgijo in avtorstvo scenarija pa je zagotovila Nika Šoštarič.
Nastopili so Kaja Petrovič, Urban Brenčič, Kaja Čelan, Tin Šoškič, Katarina Samobor, Žan Bedenik, Lara Čabrian in Nika Šoštarič, likovno podobo pa je oblikovala Dora Benčevič.
Po proslavi je sledilo druženje v prostorih Salona Radka Poliča Raca.
